Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
Pravni leksikon
V obdobju epidemije covida-19 so bili mnogi delodajalci prisiljeni, da svojim zaposlenim odredijo opravljanje dela na domu in številni izmed njih so ugotovili, da lahko tovrstno obliko opravljanja dela podaljšajo tudi še potem, ko je bilo epidemije že konec. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali je to pravno dopustno in če je, kakšne so pravice delavca (in delodajalca) v tem primeru.
Odgovor je načelno da. V obdobju »normalnih« razmer je opravljanje dela na domu dopustno, a le, če se glede tega strinjata obe pogodbeni stranki. V določenih okoliščinah pa tako soglasje ni potrebno, in sicer če gre za naravne ali druge nesreče, če se take nesreče pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. V takih primerih se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Med take okoliščine je sodila tudi epidemija covida-19. Kot delo na domu se sicer šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Prav tako se šteje za tako delo tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom dela delavca, obvestiti tudi inšpektorat za delo. Delodajalec je tisti, ki je delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Inšpektor za delo lahko delodajalcu tudi prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu.
Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima sicer povsem enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.
Konkretne pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se sicer uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi.
Pogodbeni stranki morata biti pozorni na to, da se v primeru opravljanja dela na domu dogovorita tudi glede delovnega časa, odmora, dnevnega in tedenskega počitka in morebitnega nočnega dela. Zakon (ZDR-1) sicer določa, da se lahko delodajalec in delavec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka dogovorita glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa zakon.
Pomembno je poudariti, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev na domu. Delavec običajno zagotovi delovna sredstva, kot so prostor, elektrika, voda, komunikacijske povezave in podobno. Za vsa ta sredstva je upravičen do prejema denarnega nadomestila.
Kar zadeva računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, pisalno mizo, stole, fascikle in podobno, pa je možno, da jih zagotovi delavec, za kar mu mora delodajalec tudi plačati nadomestilo, možno pa je tudi to, da jih zagotovi delodajalec. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali je v tem primeru delavec za njih dolžan plačati nadomestilo delodajalcu. Odgovor je ne. Delodajalec je ta sredstva delavcu dolžan zagotoviti brezplačno.
Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima povsem enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.