Upam, da v peklu ni prevroče
Konec aprila se je poslovil Jerry Springer, znan po kontroverzni oddaji, ki je bila dolgo na sporedu tudi pri nas – Televizijski voditelj, ki je s svojo oddajo utrl pot resničnostnim šovom, je koval dobiček in slavo na račun izkoriščanja čustev in dram pr
V tednu, ko se je poslovil pevec, igralec in velik borec za odpravljanje krivic Harry Belafonte, ki smo ga v tej rubriki gostili prejšnji teden, je umrl tudi Jerry Springer, človek, ki je tlakoval pot resničnostni televiziji. Le malokdo se ne spominja njegove kontroverzne pogovorne oddaje The Jerry Springer Show, ki je skoraj tri desetletja v zabavo gledalcev razgaljala razsežnosti disfunkcionalnih odnosov predvsem ljudi s spodnjega dela družbene lestvice. Promiskuiteta, varanje in skrajno nenavadne spolne prakse gostov so bile stalnica domala vsake oddaje, enako pa velja tudi za živčne zlome in eksplozivne izbruhe nasilja čustveno razrvanih udeležencev. Oddaja, ki so jo prevajali med letoma 1991 in 2018, je bila na vrhuncu gledanosti proti koncu devetdesetih celo bolj gledana od oddaje Oprah Winfrey, ki velja za kraljico pogovornih oddaj. Jerry Springer je bil daljše obdobje redno na sporedu tudi pri nas.
Ambiciozen politik in pravnik
Za Jerryja Springerja, ki je 27. aprila v osemdesetem letu umrl na svojem domu v bližini Chicaga, dolgo ni prav nič kazalo, da bo imel televizijsko kariero. Rodil se je 13. februarja 1944 v predoru londonske podzemne železnice, kamor se je njegova mati s preostalimi prebivalci angleške prestolnice zatekla pred nemškimi bombami. Njegovi starši, nemški Judi, ki so na Otok pribežali iz tedanje Prusije, so kmalu po vojni migrirali v ZDA, kjer se je Jerry šolal in najprej diplomiral iz politologije, nato pa še iz prava.
Kot enega ključnih spominov iz otroštva je nekoč navedel televizijski prispevek o konvenciji demokratske stranke leta 1956, ko je prvič ugledal Johna F. Kennedyja. Po njegovem atentatu se je kot mladi diplomant pridružil predsedniški kampanji njegovega brata Roberta, ki je bil prav tako ustreljen. Politično udejstvovanje je dal nato za kratek čas na stran in se bolj posvetil odvetniškemu poklicu, a ostal politično zelo ambiciozen. Kot šestindvajsetletnik je skušal postati kongresnik, kar se ni izšlo, se mu je pa posrečilo zasesti stolček v mestnem svetu Cincinnatija v zvezni državi Ohio.
Lastni škandal
Njegov politični vzpon je ustavil spolni škandal, ki je leta 1974 pretresel to severovzhodno ameriško državo: časopisi so poročali, da je neimenovani mestni politik vpleten v policijsko preiskavo prostitucije. Še preden bi novinarji razkrili njegovo ime, je Springer sam priznal, da je (sicer sveže poročen) v »klubu zdravja« dvakrat plačal za seks. Po hitrem postopku je podal odstopno izjavo in samoiniciativno sodeloval v FBI-preiskavi, nato pa s talentom, kakršen se spodobi za veščega politika, incident obrnil v svojo korist. Že leto pozneje je bil ponovno izvoljen v mestni svet, leta 1977 pa je slavil na županskih volitvah. Škandala s prostitutko ni pometel pod preprogo, pač pa ga je, ravno nasprotno, postavil v središče svoje volilne kampanje. »Pred leti sem bil z žensko, s katero ne bi smel biti. Plačal sem ji s čekom. Želim si, da tega ne bi storil. Resnica je tudi, da si želim, da tega ne bi nihče izvedel, toda v surovem svetu politike se nasprotniki pač ne ustavljajo, ko pride do osebnih osramočenj,« se je v predvolilnih oglasih prepričljivo kesal Springer in znova pridobil naklonjenost volivcev, ki so ga izvolili za župana Cincinnatija. Opolnomočen z rezultati svoje taktike je slednjo ponovil tudi leta 1982, ko je kandidiral za guvernerja Ohia. Tokrat je celo razkazoval čeka, s katerima je plačal prostitutki in razglašal, kako zelo je iskren in zmožen soočati se z resnico, četudi je boleča. Strategija tokrat ni bila uspešna in volivci so mu dali košarico.
Nezvestoba, laži in fetiši
Po volilnem porazu se je prekvalificiral in postal politični komentator na lokalni televiziji, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj je njegov način vodenja informativnih oddaj ustrezal gledalcem, prejel pa je tudi več televizijskih nagrad emmy. Leta 1991 je začel voditi lastno TV-oddajo The Jerry Springer Show, v katero je kot goste vabil ugledne zgodovinarje, senatorje in politične poznavalce, s katerimi je govoril o resnih temah, kot so brezdomstvo, nasilje in problematika dostopnosti orožja. Sla po višji gledanosti je botrovala radikalni spremembi formata oddaje leta 1994, ko so namesto umirjenih intelektualcev kot gostje v oddajo začeli prihajati »mali ljudje«. Bolj kot je bilo njihovo vedenje ekstremno in večji čustveni odziv kot so pri gledalcih sprožale njihove izpovedi, zadovoljnejši je bil Springer, čigar oddaji je strmo rasla gledanost, njemu pa honorar.
Med najbolj nenavadne prav gotovo sodi oddaja, v kateri je bil gost moški iz Misurija, ki je povedal, da ima že 40 let spolne odnose z živalmi, nedavno pa se je »poročil« s kobilo, ki jo je posebej rad oblačil v ženske spodnjice. Povedal je, da bi žival »lahko kadar koli odšla, če ji razmerje ne bi ustrezalo«. Ali pa oddaja, v kateri je gostil žensko, ki si je z žago odrezala nogi, pa ne zaradi kakšne zavarovalniške goljufije, pač pa zato, ker ji je tako »narekoval glas v glavi«. Velika večina oddaj se je sicer osredotočala na nezvestobo in nenavadne spolne prakse, kot denimo oddaja, v kateri je Springer gostil mamo in hčer ter njunega ljubimca, trojico, ki jim je bila skupna nagnjenost k ekstremnim spolnim igricam. Ko sta dominantni mama in hči po odru jezdili na hrbtu moškega, ki mu je ugajalo igrati vlogo nekakšnega spolnega sužnja, je Springer na oder pripeljal njegovo ženo, ki se ji o soprogovih fetiših seveda ni sanjalo. Ob tovrstnih razkritjih in zgražanju občinstva so gostje pogosto izgubili živce. V vsaki oddaji se je glasno preklinjalo, prerivalo, brcalo, klofutalo in lasalo, zato so bili varnostniki skoraj ves čas na odru. Jerry Springer je ob vsem tem igral vlogo zaskrbljene, a razumevajoče avtoritete, obenem pa je s svojimi gosti manipuliral in spretno ustvarjal še večji kaos.
Ob takšnih zgodbah se je marsikdo spraševal, ali je bilo vse skupaj zaigrano, kajti zakaj bi kdo pri vsaj približno zdravi pameti hotel svoje najgloblje skrivnosti deliti pred kamero? Ljudje, ki so v studio prihajali kot gostje, prav gotovo niso bili igralci, pač pa resnični ljudje, ki so se bili za 15 minut slave pripravljeni povsem razgaliti. Nesporno je, da je Springerjeva oddaja izdatno pospeševala moralni razpad družbe, česar se je zavedal tudi sam voditelj, čeprav je dolgo zagovarjal stališče, da je njegova oddaja »demokratizirala družbo«, ki da je prej dajala besedo zgolj belcem višjega sloja. »Zakaj so ljudje gostovali v moji oddaji? Ne vem. Gre za ljudi, ki jih nihče nikdar ni vprašal za mnenje. V moji oddaji so dobili priložnost,« je branil svojo oddajo, obenem pa priznaval, da je trapasta. Pred nekaj meseci so ga vprašali, ali se vidi kot oče resničnostne televizije. »Ne, samo opravičujem se. Zelo mi je žal. Kaj sem storil? Uničil sem kulturo,« je odgovoril in dodal, da upa, da v peklu ni prevroče.