Hrana in tri hude bolezni
Povprečen človek v svoj želodec vsak dan vnese od 1,5 do 2,5 kilograma hrane. Ta hrana se prebavlja in resorbira, da bi organizmu zagotovila hranljive snovi in energijo. Kar pojemo, kmalu postane stvarni del našega telesa – to so naša kri, mišice in kosti. Sladkor iz sadja, ki smo ga pojedli, najde svojo pot do celic možganov, kalcij iz zelenjave ali mleka kmalu postane sestavni del naše hrbtenice. Prav tako kot kakovost bencina, ki ga vlijete v motor, vpliva na vožnjo vašega avtomobila, bo tudi vrsta hrane, ki jo jeste, vplivala na stanje in delovanje vašega organizma.
Trije največji naravni morilci so srčne bolezni, rak, možganska kap. Vse te bolezni imajo nekaj skupnih točk – povezane so z našo prehrano. Z drugimi besedami: vrsta hrane, ki jo jeste, je povezana z vprašanjem, koliko imate možnosti, da zbolite za eno od teh nevarnih bolezni. Medicinske raziskave so pokazale, da lahko pravilna prehrana te bolezni prepreči ali vsaj vpliva na to, da se ne razvijejo. Religiozen pristop k zdravju pravi, da je telo narejeno z modrostjo in znanjem tako, da se je sposobno samo vzdrževati v zdravem stanju, če mu enostavno damo to, kar potrebuje.
Kakšne so telesne potrebe glede hrane? Človeški organizem potrebuje: beljakovine, sladkorje, maščobo, vlaknine, vitamine, minerale in vodo. Vse to mora biti na razpolago v primernih deležih in obliki, ki jo telo lahko uporabi. S civilizacijo in napredkom se je človeška prehrana oddaljila od teh idealov. Prehrano sodobnega človeka označujeta pretiravanje in pomanjkanje. Pogosto uživa preveč maščob, beljakovin, kalorij, a premalo vitaminov, mineralov, zelenjave, vlaknin in vode.
Možnosti, da zbolimo za tremi omenjenimi boleznimi, precej povečuje prav ta prehranska neuravnoteženost.
Kaj je šlo narobe? Zakaj smo se znašli v tako neugodni situaciji? Večina ljudi hrano uživa zaradi zadovoljstva. Osredotočamo se na uživanje tiste hrane, ki jo imamo radi, ne pa tiste, ki je dobra in zdrava za naš organizem. Pozabili smo, da je primarni cilj uživanja hrane njena hranljivost. Starši so pogosto krivci številka ena. Mnogi starši hrano uporabljajo za kaznovanje in nagrajevanje otrok. S tem v občutljivi otroški glavici ustvarjajo mišljenje, da se hrana, zlasti hrana neke vrste, lahko uporablja za to, da se počutimo dobro. Poleg tega obstaja industrija hrane. To ustvarjajo ljudje, ki uporabljajo reklame in psihologijo prepričevanja, da bi nas pritegnili k uživanju tistega, kar oni prodajajo, ne glede na to, da je to za nas lahko škodljivo.
Ko so analizirali reklame na ameriški televiziji, prikazane prav v času, ko otroci gledajo risanke, so ugotovili, da je bilo med predvajanimi reklamami 90 odstotkov takih, ki so reklamirale hitro hrano. Na ta način se mladi programirajo tako, da si želijo vrsto hrane, ki je s stališča hranljivosti nezdrava. Neznanje potrošnikov in pohlepnost trgovcev s hrano sta privedla do današnjih težav. Rezultat so pogubne odvisnosti od posamezne vrste hrane, ki so v naši družbi postale pogost problem. Razumljivo je, da ima to posledice. Soočamo se z veliko potrebo po tem, da sebe in svoje otroke izobrazimo o temeljnih dejstvih v zvezi s hrano. Pravzaprav je hrana, kot pravi ljudski rek – zdravilo.