Nedeljski Dnevnik

Hrana in tri hude bolezni

- Ivo Belan

Povprečen človek v svoj želodec vsak dan vnese od 1,5 do 2,5 kilograma hrane. Ta hrana se prebavlja in resorbira, da bi organizmu zagotovila hranljive snovi in energijo. Kar pojemo, kmalu postane stvarni del našega telesa – to so naša kri, mišice in kosti. Sladkor iz sadja, ki smo ga pojedli, najde svojo pot do celic možganov, kalcij iz zelenjave ali mleka kmalu postane sestavni del naše hrbtenice. Prav tako kot kakovost bencina, ki ga vlijete v motor, vpliva na vožnjo vašega avtomobila, bo tudi vrsta hrane, ki jo jeste, vplivala na stanje in delovanje vašega organizma.

Trije največji naravni morilci so srčne bolezni, rak, možganska kap. Vse te bolezni imajo nekaj skupnih točk – povezane so z našo prehrano. Z drugimi besedami: vrsta hrane, ki jo jeste, je povezana z vprašanjem, koliko imate možnosti, da zbolite za eno od teh nevarnih bolezni. Medicinske raziskave so pokazale, da lahko pravilna prehrana te bolezni prepreči ali vsaj vpliva na to, da se ne razvijejo. Religiozen pristop k zdravju pravi, da je telo narejeno z modrostjo in znanjem tako, da se je sposobno samo vzdrževati v zdravem stanju, če mu enostavno damo to, kar potrebuje.

Kakšne so telesne potrebe glede hrane? Človeški organizem potrebuje: beljakovin­e, sladkorje, maščobo, vlaknine, vitamine, minerale in vodo. Vse to mora biti na razpolago v primernih deležih in obliki, ki jo telo lahko uporabi. S civilizaci­jo in napredkom se je človeška prehrana oddaljila od teh idealov. Prehrano sodobnega človeka označujeta pretiravan­je in pomanjkanj­e. Pogosto uživa preveč maščob, beljakovin, kalorij, a premalo vitaminov, mineralov, zelenjave, vlaknin in vode.

Možnosti, da zbolimo za tremi omenjenimi boleznimi, precej povečuje prav ta prehranska neuravnote­ženost.

Kaj je šlo narobe? Zakaj smo se znašli v tako neugodni situaciji? Večina ljudi hrano uživa zaradi zadovoljst­va. Osredotoča­mo se na uživanje tiste hrane, ki jo imamo radi, ne pa tiste, ki je dobra in zdrava za naš organizem. Pozabili smo, da je primarni cilj uživanja hrane njena hranljivos­t. Starši so pogosto krivci številka ena. Mnogi starši hrano uporabljaj­o za kaznovanje in nagrajevan­je otrok. S tem v občutljivi otroški glavici ustvarjajo mišljenje, da se hrana, zlasti hrana neke vrste, lahko uporablja za to, da se počutimo dobro. Poleg tega obstaja industrija hrane. To ustvarjajo ljudje, ki uporabljaj­o reklame in psihologij­o prepričeva­nja, da bi nas pritegnili k uživanju tistega, kar oni prodajajo, ne glede na to, da je to za nas lahko škodljivo.

Ko so analiziral­i reklame na ameriški televiziji, prikazane prav v času, ko otroci gledajo risanke, so ugotovili, da je bilo med predvajani­mi reklamami 90 odstotkov takih, ki so reklamiral­e hitro hrano. Na ta način se mladi programira­jo tako, da si želijo vrsto hrane, ki je s stališča hranljivos­ti nezdrava. Neznanje potrošniko­v in pohlepnost trgovcev s hrano sta privedla do današnjih težav. Rezultat so pogubne odvisnosti od posamezne vrste hrane, ki so v naši družbi postale pogost problem. Razumljivo je, da ima to posledice. Soočamo se z veliko potrebo po tem, da sebe in svoje otroke izobrazimo o temeljnih dejstvih v zvezi s hrano. Pravzaprav je hrana, kot pravi ljudski rek – zdravilo.

 ?? Foto: iStock ??
Foto: iStock

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia