Darja Radić

BMW 320, letnik 2015

Darjo Radić je slovenska javnost spoznala kot ministrico za gospodarstvo, ki je leta 2010 nasledila Mateja Lahovnika, zagovornika neekološke, negospodarne in netransparentne gradnje TEŠ 6. Naredila je vse, kar je bilo v njeni moči, da se pride stvarem do dna. Danes je predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled, s svojim podjetjem pa zagotavlja svetovalne storitve, večinoma v tujini. Trenutno se ukvarja z zmanjševanjem uporabe plastike v turizmu afriške države Sierra Leone. Težko bi rekli, da je počasna voznica. Spomni se, ko je pred leti na avtocesti neko vozilo začelo voziti tik za njo. »To mi je šlo res na živce. Pospešila sem, in ko je že šlo tja proti 200 kilometrom na uro, sem pomislila, da to divjanje morda ni najpametnejša odločitev. Začela sem popuščati. Ko me je 'objestno' vozilo prehitelo, sem takoj videla, da situacija z vidika cestnoprometnih predpisov ni najbolj ugodna zame. Kazen je bila na srečo precej blaga, jaz pa še vedno, ko vidim modro škodo, takoj zmanjšam hitrost.« Darja Radić je tisti letnik, da se je še vozila z znamenitim NSU prinzem. »Sestra je bila visoko noseča in z njo ter mamo smo se odpravile po nakupih v Ljubljano. Žal smo imele pri kranjskem sejemskem prostoru gumidefekt. Pojma nismo imele, kaj storiti. Za začetek niti dvigalke nismo našle. Tam je ravno gostoval cirkus in cirkuški fantje so prišli na pomoč. Najprej se nam je avto zapeljal nekoliko naprej, ker nismo potegnili ročne zavore. Ko nam ga je vendarle uspelo dvigniti, pa se je nenadoma sesedel. Dvigalka je namreč naredila luknjo v zarjavela tla avtomobila. Ni nam bilo več do poti v Ljubljano. Zadovoljile smo se s kranjskimi trgovinami.«