Nimajo niti za škornje, kaj šele za sanacijo po poplavah
Pod pragom revščine je lani živelo 251.000 Slovencev, 29.000 jih je bilo resno materialno in socialno ogroženih – Draginja in ujme v finančno stisko pehajo tudi srednji razred
Statistika po eni strani pripoveduje uspešno zgodbo. Revščina se po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji zmanjšuje. Število ljudi, ki živijo v resni materialni in socialni prikrajšanosti, je najmanjše v zadnjih osmih letih. Gospodinjstva danes lažje shajajo s svojimi dohodki kot pred desetimi leti, splošno zadovoljstvo z življenjem se je v zadnjih desetih letih izboljšalo – tudi med tistimi, ki živijo pod pragom revščine. Po podatkih statističnega urada je bilo tveganju revščine lani izpostavljenih 251.000 prebivalcev Slovenije, kar nas uvršča med najboljše evropske države. Manjši delež ljudi pod pragom revščine imata le še Češka in Madžarska. Pod prag revščine statistika pri nas uvršča vsa gospodinjstva, v katerih ima posamezni odrasel član na mesec na voljo manj kot 827 evrov. Najvišjo stopnjo tveganja revščine smo v Sloveniji beležili ob gospodarski krizi v letih 2013 in 2014, od takrat naprej počasi upada. In čeprav ljudje živijo pod pragom revščine, si jih še vedno velika večina lahko privošči internet, druženje ob pijači ali večerji vsaj enkrat na mesec in nova oblačila.
A pozor. Priča smo eni največjih draginj v zadnjih desetletjih, nadpovprečno rastejo prav cene hrane, za nameček so letos številne družine prizadeli poplave in neurja. Kako bo to vplivalo na statistiko revščine, je še prezgodaj govoriti, dejstvo pa je, da ima revščina grenak priokus za vsakega od 29.000 prebivalcev Slovenije, ki si danes ne morejo privoščiti rednega odplačevanja posojila ali najemnine, primerno opremljenega stanovanja, nakupa nepričakovano pokvarjenega pralnega stroja, vsaj dveh parov čevljev, primernih za različne vremenske razmere … Povedano preprosteje: ne le, da nima sredstev za sanacijo poplav, nima niti škornjev za v vodo.
Poplave v revščino pahnile tudi tiste, ki so doslej lahko shajali
Da so poplave poslabšale življenje številnih gospodinjstev, ki so že tako komaj shajala iz meseca v mesec, opozarjajo na Slovenski karitas. »Samo na Koroškem ocenjujemo, da je bilo v poplavah prizadetih od 30 do 40 odstotkov gospodinjstev, v katerih posamezniki prejemajo nizke pokojnine in bo potreba po pomoči večja,« ugotavlja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Med prizadetimi so tudi družine, ki se do sedaj niso obračale po pomoč na Karitas, a so poplave v nekaj trenutkih uničile njihovo premoženje in bodo pomoč potrebovale. Na Karitas pričakujejo, da se bodo potrebe teh družin s hladnejšimi dnevi povečale, saj bodo stroški kurjave in elektrike zaradi segrevanja vlažnih domov višji. Slovenska karitas je lani s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom položnic pomagala skoraj 100.000 ljudem. Mednje je razdelila 3490 ton osnovne hrane, kar je posamezni družini rešilo približno dva meseca »lakote«. Tomažič na terenu ugotavlja, da revščina ni tuja družinam, kjer starši kljub trdemu delu prejemajo minimalno plačo ali zelo nizke dohodke, v pomanjkanju se znajdejo tudi številni starejši, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. »Žal se za mnoge, ki jim redno pomagamo na Karitas, razmere ne izboljšujejo, saj smo še vedno priča velikim podra
žitvam hrane, stroškov, povezanih z bivanjem, ter drugih najnujnejših artiklov, ki predstavljajo glavnino odhodkov socialno ogroženih. Še posebej so ogroženi tisti, ki živijo sami. Tako je lani materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Karitas prejelo več kot 17.600 starejših, kar 17 odstotkov več kot v letu poprej,« Tomažič revščino predstavi v številkah.
Vlada ni kos draginji
Da draginja zvišuje stopnjo revščine, menijo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer izpostavljajo, da se je hrana, osnovna življenjska dobrina, v zadnjem letu podražila za 9,2 odstotka in električna energija po koncu državne pomoči za vrtoglavih 26,5 odstotka. »V času draginje je vedno več ljudi, ki vse težje živijo in se soočajo s težavami glede plačevanja osnovnih življenjskih stroškov. V revščino drsi sred
nji razred. Humanitarne in nevladne organizacije že dlje časa zaskrbljeno sporočajo, da raste število zaposlenih (staršev), ki prihajajo po pomoč. Po skoraj desetletju upadanja je delež energetsko revnih gospodinjstev z letom 2022 zrasel na 7,2 odstotka. Glede na hitro rast cen živil in energentov vse kaže, da bodo ljudje v prihodnje iz meseca v mesec živeli še težje,« opozarjajo v Inštitutu in dodajajo, da vlada pri spopadanju z draginjo ni uspešna, za nameček se je odločila še za socialne reze.
»Vlada se je odločila za socialne reze: jemali bodo tistim, ki so v draginji najbolj prizadeti,« se zgražajo v Inštitutu. »V draginji so najbolj prizadeti tisti, ki živijo pod pragom tveganja revščine, številni mladi, invalidi, zaposleni z nizkimi plačami. Ti že zdaj težko poravnajo položnice in kupijo hrano, vlada pa se je odločila, da njihovih socialnih prejemkov, kot so
otroški dodatki, državne štipendije, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil, ne bo uskladila z inflacijo,« naštevajo. V praksi to pomeni, da bo mati samohranilka z minimalno plačo in enim otrokom vsak mesec izgubila 77,5 evra socialne pomoči, invalid prve kategorije pa vsak mesec 50 evrov varstvenega dodatka.
Revni, čeprav delajo
Na stiske opozarjajo tudi druge humanitarne organizacije. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki smo se ga spominjali 17. oktobra, so izpostavile naraščajočo revščino med ljudmi, ki sicer imajo delo, a ne zaslužijo dovolj za dostojno preživetje. V Rdečem križu Slovenije opažajo, da se kljub nekaterim obetavnim gospodarskim kazalcem število prejemnikov pomoči ni zmanj
»Žal se za mnoge, ki jim na Karitas redno pomagamo, razmere ne izboljšujejo.« šalo. »Med prejemniki je vedno več zaposlenih z nizkimi plačami, ki ne zadoščajo za dostojno preživetje, upokojencev z nizkimi pokojninami, enostarševskih družin in enočlanskih gospodinjstev,« opozarjajo. Lani so z različnimi oblikami pomoči pomagali 110.000 posameznikom. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje medtem opozarja na stiske otrok in družin. Ljudje, ki delajo, pa ne zmorejo preživeti meseca, se ne čutijo enakovreden del družbe, opozarjajo na še vedno prisotno stigmo.
Da glede reševanja problema revščine niso bile uspešne ne desne ne leve vlade, je prepričan dr. Bojan Regvar, predsednik združenja Akademija za socialne vede. »V letu 2023 lahko spremljamo obljube, ki se dotikajo boja proti revščini, vendar so predlagani ukrepi s pričakovanim učinkom obratno sorazmerni z nameni,« svari in izpostavi nekaj takšnih ukrepov. Med drugimi nekaj novih davkov; zavrnitev možnosti izplačila polne pokojnine, če zavarovanec z dopolnjenimi 40 leti plačevanja prispevkov želi še naprej delati, zamrznitev plač javnih uslužbencev, težave pri usklajevanju delavskih pravic. »Za boj proti revščini ni dovolj besedičenje politikov ali prostovoljno humanitarno delo, saj skoraj vsak drugi upokojenec oziroma skoraj vsak šesti prebivalec Slovenije potrebuje učinkovite ukrepe s ciljem zmanjševanja revščine in socialne izključenosti,« je prepričan.
Kje so rešitve? Ekonomist Mitja Ko
na vrh rešitev postavlja vključujočo gospodarsko rast, učinkovito redistribucijo in aktivno politiko zaposlovanja. »Z drugimi besedami, najprej je treba kolač ustvariti in ga narediti karseda velikega, da bi ga lahko potem učinkovito prerazporedili, saj se ključ do odprave revščine skriva v čim večji, dolgotrajni in vključujoči gospodarski rasti,« je razmišljal na lanskoletni konferenci o socialni državi in revščini, ki so jo pripravili na mariborski pravni fakulteti. Peter Tomažič s Karitas pa meni, da bo poleg nudenja humanitarne pomoči za odpravo revščine ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu treba blažiti podnebne spremembe, krepiti odpornosti proti krizam in vlagati v razvoj, zdravstvo, izobraževanje, dostop do pitne vode ter omogočanje dela revnim tudi izven kmetijstva, da se lahko sami dostojno preživijo.