Gotovina (še) ostaja z nami
Bojazen, da bi se spremenili v brezgotovinsko družbo, ni upravičena, zagotavlja Evropska centralna banka – Kaj je digitalni evro
V Evropski uniji se je med letoma 2008 in 2022 zmanjševalo število bančnih podružnic: lani so našteli približno 133.000 bančnih podružnic, kar je približno 92.000 manj v primerjavi z letom 2008.
Čeprav je plačevanja z gotovino vse manj, krči se število bančnih poslovalnic in manjša število bankomatov, to ne pomeni, da smo se v Evropski uniji odrekli gotovini. Resda so predvsem države ne severu Evrope – Švedska, kjer bi lahko gotovina že prihodnje leto postala »neuporabna«, Norveška, Danska ter Finska in Nizozemska kot članici evrskega območja – že močno oklestile ali onemogočile gotovinska plačila za storitve in izdelke, povsem izkoreninile pa jih niso, saj gotovina ostaja v obtoku za različne transakcije in različne skupine (starejši ljudje, prebivalci podeželja, za plačevanje na tržnicah, za prispevke uličnim umetnikom ali dobrodelne namene). Ker ima vsak pol svoj protipol, to velja tudi, ko govorimo o brezgotovinskem poslovanju. V kar nekaj državah Evropske unije imajo močne zadržke do brezgotovinskega poslovanja, pri čemer je največja odvisnost od gotovine v Bolgariji, ki naj bi predvidoma evro prevzela leta 2025. Kar 74 odstotkov vseh plačil v državi je opravljenih v gotovini, za kar delna odgovornost leži tudi v slabi dostopnosti do interneta.
ECB: Poslovanje z gotovino tudi v prihodnje
Kljub razvoju novih plačilnih metod, ki ponekod hitreje, drugje počasneje manjšajo delež gotovinskega plačevanja, Evropska centralna banka (ECB) trdno stoji na stališču, da mora biti poslovanje z gotovino zagotovljeno tudi v prihodnje, enako pa morajo ljudem ostati dostopne tudi klasične bančne poslovalnice in bankomati. Uporaba gotovine je še posebej pomembna za starejše ljudi, invalide, socialno ranljivejše sloje prebivalstva, mladoletnike in priseljence, pravijo v ECB, kjer si prizadevajo za to, da bi 20 držav članic evrskega območja sprejelo tudi zakonodajo, s katero bi bilo zavračanje gotovinskih plačil na evrskem območju nezakonito. Tudi evropska komisija si prizadeva za ohranitev poslovanja z gotovino in je junija predlagala, da morajo lekarne in drugi trgovci na drobno v prihodnje sprejemati gotovinska plačila. Seveda prizadevanja ECB za ohranitev gotovinskih plačil ne sledijo le željam ljudi, ki jim brezgotovinski načini plačevanja niso blizu in niso pripravljeni z njimi zamenjati gotovine. Razloga sta (vsaj) še dva: širjenje politike brezgotovinskega plačevanja bi lahko ogrozilo tudi status evra kot zakonitega plačilnega sredstva, hkrati pa bi radi pomirili potrošnike pred nadaljevanjem projekta digitalni evro.
Vseevropski trend zapiranja
Poglejmo še nekaj številk, kako dostopne so danes bančne poslovalnice in bankomati. Tako kot v Sloveniji se tudi po Evropi zaradi spremenjenih navad potrošnikov znižuje število obiskov bančnih poslovalnic in bankomatov ter po drugi strani naraščata število in vrednost kartičnih transakcij, večja je uporaba spletne in mobilne banke. Ljudje pa tudi radi vidijo »fizični« dokaz obstoja banke v obliki bančne poslovalnice. Po izsledkih ankete podjetja Accenture, ki je vključevala 49.000 bančnih strank iz vsega sveta, kar dve tretjini vprašanih radi v soseskah vidita bančne poslovalnice; to razumejo kot znamenje stabilnosti in razpoložljivosti banke. Pomembno jim je, da v bankah dobijo nasvete in tam odpirajo bančne račune. V Evropski uniji se je med letoma 2008 in 2022 zmanjševalo število bančnih podružnic: lani so našteli približno 133.000 bančnih podružnic, kar je približno 92.000 manj v primerjavi z letom 2008, kažejo podatki spletne platforme Statista, specializirane za zbiranje in vizualizacijo podatkov. Primerjalno gledano je Slovenija po številu prebivalcev na bančno poslovalnico na 100.000 prebivalcev pod evropskim povprečjem. Na eni skrajnosti je Bolgarija, kjer vsaka poslovalnica v povprečju sprejme 1825 državljanov, na drugi strani pa Nizozemska, kjer poslovalnica ponuja storitve povprečno 24.230 prebivalcem, medtem ko je povprečno število prebivalcev na bančno poslovalnico v 27 državah EU 6488. Podoben, vendar manj izrazit trend je opazen tudi pri bankomatih, katerih število se zmanjšuje. Razvoj v številu bankomatov je v evropskih državah dosegel vrhunec leta 2016 z okoli 420.200 bankomati. Število bankomatov je prvi kazalnik dostopnosti dvigovanja gotovine v posamezni državi. Kje je Slovenija? Med 23 državami EU na 8. mestu z malo manj kot 80 bankomati na 100.000 prebivalcev (povprečje je 73 bankomatov). Seveda velja podatek o dostopnosti, ki se »lepo bere« na papirju, umestiti v širši kontekst značilnosti posamezne države, ki upošteva njene geografske značilnosti in razvitost ter tudi urejenost javnega potniškega prometa. Za ljudi je pomemben podatek, ali so banke in bankomati na vsem lažje dostopnem območju ali so razpršeni po sosednjih krajih s slabo delujočim javnim prometom, kot se še vse prevečkrat dogaja pri nas.
Prihaja digitalni evro?
Še nekaj besed o, recimo temu, projektu prihodnosti, digitalnem evru. Ko govorimo o digitalnem denarju, najprej pomislimo na razvpite kriptovalute, kot je bitcoin, ki so prepuščene trgu in jih ne regulira nobena od centralnih bank. V primeru uvedbe digitalnega evra ne bi bilo tako in bi nad njim – enako kot nad evrskimi kovanci in bankovci – bdela Evropska centralna banka.
Kaj sploh je digitalni evro in kako ga bomo lahko uporabljali? Je digitalna oblika gotovine, ki bi obstajala skupaj z bankovci in kovanci. Uporabljali bi ga vzporedno z gotovino, plačilnimi karticami in aplikacijami za plačevanje. Izdajala bi ga ECB in bi bil na voljo vsem ljudem v evrskem območju. Enako kot gotovino bi ga uporabljali povsod po evrskem območju in bi pomenil le dodatno izbiro med različnimi načini plačevanja. Evro v digitalni obliki bi bil na voljo za vsa elektronska plačila v trgovinah, na spletu ali tudi neposredna plačila drugim ljudem. Vrednost enega digitalnega evra bi bila enaka vrednosti kovanca za 1 evro. Plačila bi lahko opravljali brez internetne povezave.
Kaj pa vprašanje zasebnosti in nadzora? V Evropski centralni banki pojasnjujejo, da bi bil glede zasebnosti pri plačevanju brez spletne povezave digitalni evro praktično enak kot gotovina.
Kako bi digitalni evro deloval? Če se danes odpravimo na bankomat in dvignemo 100 evrov, se tudi stanje na računu zmanjša za 100 evrov, v rokah pa držimo bankovec za 100 evrov in z njim plačujemo. Postopek bi bil enak pri digitalnem evru, vendar s to razliko, da v rokah ne bi držali bankovca za 100 evrov, ampak bi bila ta vrednost zabeležena v digitalni denarnici. Za konec dodajmo, da kakršna koli odločitev o izdaji digitalnega evra še ni bila sprejeta. Junija letos je evropska komisija sicer objavila zakonodajni predlog za digitalni evro, pri katerem gre le za postavitev pravnega okvira za njegovo morebitno uvedbo. Oktobra je sledila še odločitev o prehodu projekta digitalni evro v naslednjo, pripravljalno fazo. »Če bo kasneje sprejeta tudi odločitev o izdaji digitalnega evra, bi prvi primeri uporabe za plačevanje z digitalnim evrom uporabnikom lahko bili na voljo po letu 2027,« pravijo v Banki Slovenije.