Bili bi zasužnjeni kot Madžari
Kako je stranka Fidesz z Viktorjem Orbanom na čelu prevzela državo in njene državljane
Če bi generalni direktor RTV Slovenija Zvezdan Martič s svojo ekipo malo manj užival v svoji funkcijski pojavnosti, kajti za sedaj le tradicionalno javka, da primanjkuje denarja, bi moral ukazati nekaj tednov zapored predvajati madžarski dokumentarec Lekcije iz madžarske stvarnosti, da bi bilo sleherniku v Sloveniji jasno, kaj je bilo načrtovano, da se nam zgodi. Film so vrteli na TV-programu Al Jazeera, od sosedov pa bi ga najbrž lahko pridobili za trajno predvajanje necenzuriranega s posredovanjem predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je nedavno gostila svojo veliko prijateljico, po Orbanovi želji izvoljeno madžarsko predsednico Katalin Novak. Gremo po filmskih poglavjih.
Prvo poglavje: Začetki
Mladinci iz nekdaj socializmu predanih podeželskih madžarskih družin, ki so ob spremembi režima naglo preskočile nazaj v vaško katoliško podrejanje, so iz skrajne revščine odšli v mesta na študij in postali pravi podeželski izobraženci, Budimpešta kot velemesto jim je tako in tako šla že od nekdaj zelo na jetra. Kot poljskim podeželanom Varšava ali slovenskim hostarjem in sedaj vedno večjemu številu v politiki znanih vaških posebnežev Ljubljana. Stransko Fidezs so ustanovili podeželski povzpetniki in na čelo postavili Viktorja Orbana, za strankarske finance pa je bil določen njegov najboljši prijatelj Lajos Simicska. Samo medklic za dopolnitev filma: Simicska je postal največji poslovni magnat, leta 2016 deveti najbogatejši Madžar, ob katerem je rasel tudi sedaj najljubši Orbanov tajkun Lorinc Meszaros, ki je nedavno nastopal tudi v Tarči Erike Žnidaršič kot eden od »donatorjev« stranke SDS in njenih medijev. Leta 2014 se je Simicska popolnoma obrnil proti Orbanu, pred vo
litvami 2018 je celo pomagal postaviti proti Fideszu novo sicer tudi desno stranko Jobbik. Simicska je iz Orbanovega štaba kmalu po razhodu dobil v dar rumeno pobarvano napravo, s pri Putinu domišljenim sporočilom, za merjenje radioaktivnosti. Takoj je bilo jasno, da pošiljka pomeni grožnjo s smrtjo, kot je doletela ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka, ki je po zastrupljenju s polonijem umrl v Londonu. Sorodni ukrepi izvrševalcev nad političnimi nasprotniki v Rusiji so od prometne nesreče, ustrelitve na pragu stanovanja do nenadnega padca skozi okno. Simicska je razumel sporočilo, prodal vse svoje premoženje in se neznano kje skril, vendar ga imajo Orbanovi agenti pod kontrolo.
Ko je leta 2002 Orban izgubil volitve, je povsem ponorel. Za poraz je seveda okrivil medije, kar zveni trumpovsko domače tudi pri nas. Sledila je akcija Simicske, ki je pokupil 213 madžarskih medijev, od lokalnih glasil, radiev do največjih televizijskih hiš in tiskovnih agencij in dnevnega časopisja, kar spet zveni hudo domače, grosupeljsko. Orban je takoj napovedal nov zakon o medijih. Tudi znano!
Drugo poglavje: Ugrabitev javnega medija
V kupljene medije so Orbanovi zaposlovalci (po domače bi jim rekli Uroši Urbanije) navlekli stotine mladih, ki niso imeli pojma o nobeni zvrsti novinarstva. Saj jim ga tudi ni bilo treba imeti, kajti brali, pisali so namreč le, kar je bilo poslano iz pisarne glavnega urednika za vse medije Viktorja Orbana. Značilna je bila manipulacija z begunci leta 2015: televizijskim snemalcem in fotografom je bilo prepovedano snemati in objavljati večinske prizore bežečih žensk z otroki, treba je bilo prikazovati samo naglo hodeče moške, teroriste na poti v Evropo. Celo zdravniki so bili prisiljeni ped kamerami dajati vladnopropagandne izjave o boleznih. Naša nekajletna dežurna govornica v beli halji je čisto slučajna podobnost! Prepovedano je bilo kar koli slabega zapisati o Vladimirju Putinu in Rusiji, potem ko se je bliskovito razmnožil plakat Orban=100% Putin. Neodvisni novinarji so zapisali, da na Madžarskem funkcionirajo mediji le na daljinsko upravljanje. Dodatek: vse novinarje, ki niso ugajali vladi, je bilo treba zastraševati in pretepati, posebno zaželeno je bilo surovo izživljanje nad novinarkami. Medklic: kako domače, Mojca Šetinc Pašek in Evgenija Carl! Dodatna domislica Orbana je bila, da je vse pomembne medije pospravil v eno stavbo, da je imel mir. Le kje se je učil mariborski župan Saša Arsenovič?!
O Bruslju je Orban širil, da je glavni nasprotnik Madžarov: »Sili nas, da smo poslušni plačanci!« Sicer pa je po dobljenih volitvah dodal: »Naša zmaga se verjetno vidi z Meseca, iz Bruslja pa zanesljivo!«
Tretje poglavje: Na sledi oligarhom
Neodvisna novinar in fotoreporter sta v Biogradu na moru v Dalmaciji posnela bajno razkošno jahto Lady MRD v lasti madžarskih oligarhov za dopustovanje vladajoče koalicije. Jahto sta spremljala tudi med plovbo in z velike razdalje fotografirala dogajanje na palubi, bližje namreč nista mogla, ker so plovilo na vodnih skuterjih spremljali posebni varnostniki. Ob povečavi fotografij se je na palubi prikazal prijatelj Anžeta Logarja, madžarski zunanji minister Peter Szijjarto , v objemu druge žene Szilvije. Njegova izjava po razkritju: »Moj dopust ne sme nikogar zanimati!« Opa: je torej Orban napeljal nič krivega Janeza Janšo, da je dopustoval na jahti našega računalniškega mogotca Andreja Marčiča? Medklic: Szijjarto je politično kariero začel kot tiskovni predstavnik stranke Fidesz!
Četrto poglavje: Napad na medije
Novinarje se strogo nadzoruje s špijonskim sistemom Pegasus, ki ga je Orban nabavil v Izraelu z izgovorom, da ga bodo uporabili za zasledovanje pedofilov in prodajalcev drog. Skrajni ukrep: vsakdo, ki je po Pegasusu spoznan, da je govoril s »prepovedanim« novinarjem, je takoj ob službo. Opa: od kod torej naprava, podobna ali enaka Pegasusu, v Sloveniji za časa notranjega ministra Aleša Hojsa, da so lahko razbrali obraze demonstrantov, potem ko so jih zaplinili in namočili z vodo? Dodaten Orbanov ukrep: ob novinarjih tudi strogo nadzorovanje političnih nasprotnikov, kar pa je pri nas že trideset let utečena praksa pri pomembni, večno »preganjavični« stranki!
Peto poglavje: V srcu Evrope
V kupljene medije so Orbanovi zaposlovalci navlekli stotine mladih, ki niso imeli pojma o nobeni zvrsti novinarstva. Saj jim ga tudi ni bilo treba imeti, kajti brali, pisali so namreč le, kar je bilo poslano iz pisarne glavnega urednika za vse medije Viktorja Orbana.
Zakaj Orbanu v Bruslju grozijo kot posiljevalci z mlahavim »onetom«? Razlaga: »one« je po slovarju (SSKJ) nekaj, za kar vsi vedo, za kaj gre, vendar se beseda direktno ne izgovori. Ker je za izvolitev predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen Viktor Orban zlobiral glasove celotne višegrajske skupine. Po namigu Angele Merkel, s katero je Orban v isti Evropski ljudski stranki. Merklova je Orbana včasih sicer blago pokritizirala, po drugi strani pa je Madžarska popolnoma odvisna od nemškega kapitala, ki gradi tovarne, kjer se mu zahoče (vsaka podobnost z ministrom Zdravkom Počivalškom in sedaj propadajočo avstrijsko Magno je zgolj naključna). Samo medklic: pri Debrecenu je bila z evropskim denarjem zgrajena »kakor« madžarska tovarna avtomobilov. Vanjo se je povsem slučajno vselil nemški BMW!
Epilog dokumentarca
Mlada madžarska novinarka iz romske skupnosti, elegantna in lepa dama z vrhunsko izobrazbo in izrazitim novinarskim talentom, ki se ni podredila orbanovskemu načinu novinarstva, se je ponosno poslovila od domačih in postala natakarica v avstrijskem smučarskem centru.