Prvič, drugič, tretjič … Prodano!
Zaradi neporavnanih dolgov je bilo lani več kot 3000 rubežev in javnih dražb – Na dražbah se znajde marsikaj: od vrtnih cevi do razkošnih vil
Slovenija zagotovo še ni pozabila primera družine Vaskrsić, ki so ji leta 2010 zaradi 124 evrov neplačanega računa za vodo zarubili hišo in jo prodali na dražbi. Končal se je na evropskem sodišču za človekove pravice, ki je družini zaradi prepočasnega dela sodišč prisodilo 84.000 evrov odškodnine. Eden bizarnejših primerov dražb se je zgodil tudi lani, ko je najbolj zadolžena občina v Sloveniji, Gornji Petrovci, ostala brez svoje občinske stavbe. Izvršbo so zahtevali trije upniki, ki jim je občina skupaj dolgovala več kot pol milijona evrov. Ker drugega vrednejšega premoženja občina nima, je na dražbi pristala občinska stavba.
Lani so slovenska sodišča in Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) skupaj izpeljali več kot 3000 javnih dražb, ki so jih sprožili nepoplačani upniki, trenutno jih je objavljenih več kot 600. Minuli teden so tako dolžniku iz Primorske, ki telekomunikacijskemu operaterju ni poplačal nekaj sto evrov dolga, na dražbi prodajali televizijo in kuhinjo. Zaradi neporavnanih dolgov je mogoče te dni na dražbah kupiti tudi gliser, umetniška dela, skuterje, ribiško palico … Nespametno najemanje kreditov je povod za dražbo hiše v Celju in Ljubljani, zaradi dobrih šestih tisočakov dolga je na dražbi 124.000 evrov vredna hiša med vinogradi v Bertokih. Po izklicnih cenah, nižjih od dejanske vrednosti, se na dražbah prodajajo traktorji, starinski predmeti, mešalnik za beton, motoristična jakna, celo vrtna zalivalna cev po izklicni ceni 6,6 evra.
Uspešnih je četrtina sodnih dražb
Na Vrhovnem sodišču Slovenije imajo pregled nad sodnimi dražbami, ko upniki za izterjavo dolga uberejo sodno pot in predlagajo izvršbo. Lani so slovenska sodišča opravila 2567 tovrstnih javnih dražb, 706 se jih je končalo uspešno, kar pomeni, da je uspelo dolg poravnati dobri četrtini upnikov. Za prodane premičnine in nepremičnine so iztržili 25 milijonov evrov. Po doseženi ceni so se na vrhu znašle tri nepremičnine, ki so jih prodali za 700.000, 499.000 in 427.000 evrov. Najbolje pa so prodali nepremičnino, ki ji je najboljši dražitelj z izklicne cene 25.000 evrov vrednost dvignil za več kot sedemkrat in jo kupil za 180.000 evrov.
Nepremičnine, ki jih ne uspejo prodati niti na prvi niti na drugi ponovljeni dražbi, ostanejo v lasti dolžnika, upnik pa ostane brez poplačila. Ta se seveda lahko odloči, da bo do terjatev prišel kako drugače. Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da so razlogi neuspešnih dražb različni. Pogosto se prodaja zgolj delež nepremičnine, zato za potencialne kupce ni zanimiva. Trenutno je denimo aktualna dražba stanovanja, v katerem ima dolžnica v lasti le 1/36 deleža. Manj zanimanja je tudi za nepremičnine na manj priljubljenih lokacijah. Travnik v odročnem kraju bo zagotovo deležen bistveno manj pozornosti dražiteljev kot hiša ob morju.
Dražba zadnja v vrsti
Upniki se za sodno izvršbo odločajo, ko so večinoma izčrpali druge prijaznejše možnosti, da bi dolžnika pripravili k poplačilu dolga. V družbi A1, ki ponuja mobilne, televizijske in internetne storitve, pojasnjujejo, da je do izvršbe dolga pot. »Če stranka zapadlih obveznosti ne plača v roku, jo najprej opomnimo, da jih poravna v 15 dneh od dneva prejema opomina. Če kljub opominu stranka svojih zapadlih obveznosti ne plača v roku, imamo pravico, da v nadaljevanju v primeru neplačila postopoma onemogočamo elektronske komunikacijske storitve. Sprva uporabniku onemogočimo izhodne klice, televizijske storitve, zmanjšamo hitrost prenosa podatkov, v naslednjem koraku pa tudi dohodne klice in SMS-sporočila. V zadnjem koraku, ki sledi po 79 dneh od dneva izstavitve prvega neplačanega računa, brez odpovednega roka odstopimo od naročniške pogodbe. Izvršba je tako skrajni način postopanja v primeru neplačanih obveznosti in se ga poslužujemo v izrednih primerih. Večina uporabnikov namreč svoje zapadle obveznosti poravna, še preden je podan predlog o izvršbi,« pojasnjujejo. Koliko izvršb predlagajo na leto in kako uspešne so te pri poplačilu njihovega dolga, nam zaradi varovanja poslovne skrivnosti niso zaupali.
Nekdaj so bile zelo popularne dražbe oziroma licitacije na policijskih postajah, kjer je bilo mogoče po zelo ugodnih cenah kupiti pozabljena oziroma zasežena kolesa in motorje. Danes te dražbe za policijo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (Furs). Na njihovem seznamu se znajdejo tudi neplačniki davkov in glob. Pojasnjujejo, da izvršba na nepremičnine ni prva na vrsti. »Praviloma se najprej izvedejo ukrepi, ki so za dolžnika najmanj neugodni – to sta izvršba na denarne prejemke (plača, pokojnina) in izvršba na denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah. Nato sledijo tudi drugi ukrepi, ki pomenijo večji poseg v sfero dolžnika, med njimi tudi preverjanje obstoja rubljivega premičnega premoženja, ter izvedbo aktivnosti s ciljem izvedbe rubeža in unovčenja zarubljenih premičnin,« pojasnjujejo na finančni upravi. V letu 2023 so izvedli 521 javnih dražb, njihov skupni izkupiček pa je znašal 641.420 evrov.
Lanski rekorder kozmetika za nego rok
Najpogosteje zarubijo motorna vozila, plovila, osnovna sredstva, zaloge, trgovsko blago, vrednostne papirje in gotovino. Med nepremičninami – te v prodajo odstopijo sodiščem – so najpogosteje predmet izvršbe stavbna zemljišča, poslovni prostori, sledijo zemljišča (kmetijska in gozdna) ter počitniški objekti. Med njihovimi lani prodanimi premičninami izstopa profesionalna kozmetika in oprema za nego rok, za katero so na finančni upravi iztržili 83.604 evre. Največ dražiteljev se je potegovalo za električno gorsko kolo, najbolj pa so ti zvišali ceno rabljenemu avtomobilu znamke Volkswagen. Izklicno ceno 200 evrov so dvignili na 1400 evrov kupnine.
Ali lahko stvari na dražbi kupi njihov lastnik oziroma vaš dolžnik? Lahko, vendar pri tem velja, da dolžnik (ali z njim povezana oseba) zarubljenih premičnin ne more kupiti pod vrednostjo, ki je ocenjena po rubežnem zapisniku, pojasnjujejo na Fursu. Včasih pa za dražbo ni potrebnega nobenega dolga, ampak je le upanje lastnika, da bo s takšno obliko prodaje za nepremičnino iztržil kar največ. Občine z njimi poskušajo bogato prodati zemljišča, ministrstvo za javno upravo pa te dni na dražbi prodaja edinstveno vilo Škapin v Mariboru, ki je umetnostni in arhitekturni spomenik. Izklicna cena je, no ja, previsoka za večino od nas: 1,6 milijona evrov. Podobno so lani želeli lovci prodati svojo vilo Zlatorog v Ljubljani. Izklicna cena 4 milijone evrov je bila previsoka, dražiteljev zanjo ni bilo.