Preteklo leto med ujmo in nutrijo
Dobili smo besedo leta 2023 – Kaj nam o doživljanju vsakdana ljudi povedo izbori besede leta – Antropolog dr. Dan Podjed: V središču našega sveta je očitno trajna kriza
Besede izražajo naše misli in občutke, odražajo naše izkušnje in razumevanje sveta, nas povezujejo ali, če so razdiralne, ločujejo. V sklopu akcije Beseda leta, ki že osmič poteka pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je po izboru glasujočih minulo leto najbolj zaznamovala beseda ujma. Med finalistke akcije so se sicer po oceni komisije za izbor uvrstile še besede zal, vojna, »štempljanje«, osebni zdravnik, UI (umetna inteligenca), nevihtna celica, nutrija, draginja, gentrifikacija, bralna pismenost. Besedi ujma je na drugem mestu – morda nekoliko presenetljivo – sledila beseda nutrija, tretja je bralna pismenost, četrta draginja in peta kratica UI.
Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar je v pozdravnem nagovoru ob razglasitvi besede leta obžaloval, da se med favorite nista uvrstili tudi besedi resnica in revščina. »Predvsem slednja priča o razmerah, v katerih živimo, oziroma odraža razmerje med peščico zelo premožnih in večino manj ali nepremožnih. Bojim se – in ne samo jaz – da je to beseda, ki odraža stanje preteklega desetletja in verjetno tudi bodočega desetletja. Druga je resnica oziroma vse, kar se z njo dogaja. Kako nizko je padla njena vrednost, vidimo vsak dan v različnih okoljih, ustanovah, krajih, ponoči in podnevi.«
Strojetvor proti umotvoru
Vseprisotni umetni inteligenci je bilo lani res namenjene veliko pozornosti, prireditev ob razglasitvi besede leta pa je primerna priložnost za njen preizkus sposobnost tvorjenja pesniških rim. Sicer pa bomo v prihodnje za vse stvaritve umetne inteligence lahko uporabili novo besedo – novotvorjenka leta je namreč postala beseda strojetvor. Domislil se je je ljubitelj slovenščine, po izobrazbi sicer farmacevt, Marko Koder. »Besedo strojetvor smo izbrali, saj je jezikovno neoporečna. Besedotvorno je vzporedna besedi umotvor. Gre pa za stvaritev umetne inteligence, kar pomeni, da se bomo s to besedo, vsaj upam, precej pogosto srečevali. Drugi vzrok, da smo bili navdušeni nad to besedo, je naše opažanje, da takšnega pojma zaenkrat še nima niti angleški jezik, ampak ga opisuje z več besedami, kot so kreacija umetne inteligence, produkt umetne inteligence, iznajdba umetne inteligence. Zato imam občutek, da se bo beseda strojetvor uveljavila,« je v popotnico novotvorjenki povedal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Vrnimo se k pesmi, strojetvoru, skupaj z vsemi napakami, ki ga je iz besed, uvrščenih v finale, spesnila umetna inteligenca, za katero smo lani najverjetneje vsi slišali – ChatGPT:
V nevihtni celici, veselo cveti draginja, mali junaki rastejo s knjigo vsak dan. Bralna pismenost, kot čarobnost pravljice, nas objame v svet, poln radosti in sreče.
Štempljanje risbic, barvita gentrifi
kacija, skozi otroške oči, kot čarobna transformacija.
Nutrija plesari v naših smešnih sanjah,
UI prijatelj nam je, igrača, ki naredi dan.
Ujma vojna izgine, ko se igramo skupaj, osebni zdravnik, medvedek, zdravi nas vsak.
Zaljubljeni v pesmi, ki nam jih prepeva veter, otroško srce bije, srečno, vedno naprej.
Malo za šalo, malo zares smo antropologa dr. Dana Podjeda, raziskovalca na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednega profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je strojetvor ob razglasitvi besede leta tudi prebral, povprašali, ali je po njegovi oceni umetna inteligenca delo opravila dobro ali ne. »Ko preberem takšno pesem, sem vedno znova presenečen, kako inovativno umetna inteligenca preobrača besede in stavke, pa četudi sploh nima pojma, o čem piše. Tudi v tej pesmi je uporabljenih nekaj zanimivih besednih figur, vključno z nutrijo, ki 'plesari' v naših smešnih sanjah. Kaj pomeni plesariti, sicer ne vem, je pa izraz nedvomno izviren in po svoje celo simpatičen.« Morda bo prav UI, ki je bila tudi med resnimi kandidat
kami za besedo leta, v bodoče ustvarila še več novih besed, ki jih bodo potem razglasili za novotvorjenke leta. »Brez šale pa s precejšnjo gotovostjo trdim, da bodo najboljše ideje v bodoče nastale kot preplet umotvorov in strojetvorov, torej v sodelovanju človeške in umetne inteligence. In hkrati menim, da, skrbem navkljub, človeška ustvarjalnost še dolgo ne bo izgubila vloge in pomena. Morda se bo zgodilo celo nasprotno: v poplavi strojetvorov bi utegnili postati človeški umotvori bolj cenjeni in vredni več.« Umetnost, vključno s poezijo, ki jo samostojno ustvarja človek, ima po Podjedovi oceni še vedno svoj smisel. »Stroj bo, vsaj za zdaj, večplastnost človeškega izkustva težko povzel in strnil tako bolečine in rane kot tudi radosti življenja. Ravno zaradi tega pomanjkanja izkustva so, tako se zdi, strojetvori praviloma rahlo kičasti in pogosto plehki, četudi so videti popolni in dovršeni.«
Vse se vrti okoli krize
Tudi na tujem izbirajo besedo leta in tudi na tujem je ponekod povezana z lanskim vseprisotnim pojavom umetne inteligence. Angleški slovar Collins je za besedo leta razglasil kratico AI (artificial inteligence, slovensko umetna inteligenca), tudi na Poljskem je beseda leta postala »sztuczna inteligencja« oziroma umetna inteligenca. Slovar Cambridge je za besedo leta izbral »hallucinate« oziroma halucinirati, slovar Merriam-Webster »authentic« oziroma avtentično, medtem ko je Oxford University Press za besedo leta razglasil slengovski izraz »rizz«, ki izhaja iz besede karizma.
V Nemčiji je kot politična beseda leta slavila »Krisenmodus« oziroma krizni način, Avstrijci so z izborom »Kanzlermenü« (kanclerjev jedilnik) ošvrknili kanclerja Karla Nehammerja. Beseda namreč jedrnato in ironično povzema vsebino kanclerjeve izjave na srečanju s strankarskimi kolegi, ko je dejal, da je najcenejši topel obrok v Avstriji hamburger v McDonaldsu in da si ga lahko privošči vsak. Ker se nič pomembnega v življenju ne zgodi brez tveganja, so v Italiji za besedo leta izbrali »rischio«, ki v prevodu pomeni tveganje.
Pri nas smo se z izbranima besedama leta v zadnjih dveh letih (ujma in gasilec) na nek način postavili na stran solidarnosti, ki je bila sicer razglašena za letošnjo kretnjo leta: ujma kot naravna katastrofa je združila ljudi, gasilci pa že sami po sebi v našem okolju pomenijo branik skupnosti. Ali bi lahko postavili hipotezo, da izbrana beseda leta širše in ne nujno strokovno utemeljeno vseeno nekoliko odraža značaj naroda, čemur bi lahko pripisali tudi razlike v izbranih besedah leta po svetu? Dr. Dan Podjed najprej poudari, da zelo nerad razpravlja o značaju narodov, saj pogosto preveč posplošujemo že posameznikov značaj. Če pa zreduciramo celotno skupnost na eno lastnost ali celo na eno samo besedo, pogosto okrnimo pestrost družbenih skupin in narodov. »No, ampak kljub temu drži, da besede zaznamujejo in zamejujejo naš svet, kar je filozof Ludwig Wittgenstein lepo strnil v izreku: 'Meje mojega jezika so meje mojega sveta.' V različnih jezikih potem pridejo seveda v ospredje nekatere besede, ki bolj zaznamujejo dogajanje v državi – takšna je recimo naša letošnja viceprvakinja, beseda 'nutrija'.« Kot šaljivo doda, bi v primeru zmage besede nutrija na izboru Besede leta tujcem verjetno kar težko pojasnili, kako se je južnoameriški glodavec znašel v središču nacionalne pozornosti.
Če pustimo nutrije in druge glodavce ob strani, se zdi antropologu pri večini besed, od nemške in italijanske do slovenske, posebej pomenljivo, da je v središču našega sveta očitno trajna kriza. »Prav ta besedna zveza namreč najbolj zaznamuje čas, v katerem živimo, in se odseva tudi v preteklih besedah leta po slovenskem izboru.« Tako je bila beseda leta 2019 podnebje, pri čemer pomislimo na podnebno krizo, pandemski leti 2020 in 2021 sta zaznamovali besedi karantena in PCT, ki sta povezani z zdravstveno krizo, medtem ko sta leti 2022 in 2023 zaznamovali naravni katastrofi (požar na Krasu in ujma, ki je prizadela obsežna območja po Sloveniji).
»Kriza v različnih oblikah je torej postala ne le svetovna beseda leta, temveč morda pojem desetletja ali celo stoletja. Zdi se, da ne moremo več pričakovati nikakršne normalnosti, kot smo jo poznali v preteklosti, temveč smo vstopili v obdobje trajne krize oziroma 'permakrize', ki jo je slovar Collins izbral za besedo leta 2022 in jo definira kot 'daljše obdobje nestabilnosti in negotovosti, zlasti tisto, ki je posledica serije katastrofalnih dogodkov'. Skratka, kriza ni več izredno stanje, ki preseka siceršnje normalno stanje, temveč očitno postaja kar nova normalnost. Zanimivo pa je, da je z besedo leta 2023, torej z 'ujmo', ki je povzročila povodenj, priplula na površje še kretnja leta, namreč 'solidarnost'. Brez krize, ki smo jo doživljali kot skupnost, bi tudi takšne povezovalne besede in kretnje verjetno ostale pod površjem. Skratka, besede povedo ogromno o nas in včasih izpostavijo tisto, kar nas na skrivaj mori, skrbi, tare.«