Smeh za boljše zdravje
Vsak zaveden športnik ve, da je treba vsak dan opraviti trening, bodisi teči, plavati, se voziti s kolesom ali podobno, da lahko vzdržuje dobro telesno kondicijo. Zdaj je znana še ena vrsta vadbe, ki pri tem pomaga: to je smeh. Tako je, smeh. Raziskovalci tega področja pravijo, da krepek, srčen smeh dvigne razpoloženje, a ne samo to – sočasno je smeh nekakšen mini trening, vadba za vse telo. Profesor psihiatrije na Univerzi Stanford William Fry pravi: »Celo lahek smeh je dobra telovadba, neka vrsta stacionarnega džoginga. Težko je najti del telesa, na katerega zdrav, srčen smeh ne bi vplival.« Ko se človek smeji, se mu prsne in trebušne mišice, prepona, srce, pljuča in morda tudi jetra stisnejo. Smeh od srca, gromski smeh lahko poviša sistolični krvni tlak s povprečnih 120 na celo 200 in lahko podvoji frekvenco utripa s 60 na 120 na minuto. Smeh krepi dodatni adrenalin v krvnem obtoku in lahko stimulira dotok hormona endorfina (telesnega hormona, ki zmanjšuje občutek za bolečino) v možgane. Po dobrem smehu se vsi deli telesa vrnejo na normalno raven ali celo malo pod normalo, rezultat pa je manj stresa, manj povišan krvni tlak, manj glavobola, ki ga povzroča napetost mišic lobanje, in splošno dobro počutje.
Ne nazadnje lahko smeh pomaga okrepiti zdravje in obnoviti kondicijo.
Znanstveniki so začeli raziskovati medicinska dognanja v povezavi s smehom, potem ko je bil zabeležen primer, v katerem je znana oseba trdila, da je obvladala degenerativno bolezen po tem, ko je začela brati knjige s humorno vsebino, se smejati komičnim filmom bratov Marx in televizijski skriti kameri.
V ZDA ni malo zdravnikov, ki pacientom svetujejo, da lahko olajšajo fizične in psihične težave ter preprečijo razne bolezni s pomočjo dobrega smeha. V Los Angelesu v zdravstvene ustanove za medicinsko rehabilitacijo vabijo komike, ki zabavajo bolnike, lokalna bolnišnica za veterane pa bolnikom, ki zapustijo bolnišnico, predpisuje vsaj enkrat na dan petnajstminutni krepek smeh. V Houstonu v Teksasu v nekaterih bolnišnicah terapevti zaznavajo različne učinke humorja pri pacientih s težkimi, neozdravljivimi boleznimi, pa tudi pri alkoholikih, narkomanih in otrocih, ki so zaostali v psihičnem razvoju. Kakšni so rezultati? Profesor Fry pravi: »Splošno duševno in telesno zdravje pacientov se je izboljšalo.« Eden od zdravnikov pa je zapisal: »Bolezen ni smešna stvar. Morda pa bi morala biti.«
Smisel za humor lahko v resnici okrepi željo po življenju, brez katere niti eno zdravilo ali kakršno koli drugo zdravljenje ne more biti učinkovito. To lahko potrdi vsak zdravnik. Očitno je, da je smeh izjemno pomemben za splošno psihično stabilnost, zato niti en dan ne bi smel miniti brez nasmeha na obrazu.