Đuro Lemaić

Mercedes-benz E220, letnik 2014

Đuro Lemaić, klicali so ga »omara«, je v letih 1968 do 1972 igral košarko za ljubljansko Olimpijo in z njo leta 1970 osvojil naslov državnih prvakov. Zanimanje za Lemaića je bilo veliko. V prestopnem roku so se pri njih doma oglasili predstavniki sarajevskega Železničarja, Lemaić pa se je naslednji dan na domžalskem balinišču o nadaljevanju kariere pogovoril z vodilnimi današnjega kluba Kansai Helios. Predsednik Domžalčanov Sašo Grilj se je zavedal, da se mora hitro odzvati. Ko je Lemaić začel dajati znake privoljenja, a tega niso imeli kam zapisati, je Grilj hitro stopil do bližnjih sanitarij in na toaletni papir so zabeležili dogovor. Naslednjo sezono je bil drugi in potem prvi strelec 2. zvezne lige.

Lemaić se spominja vozniških neumnosti iz mlajših dni, ki jih nikomur ne priporoča: »Med vožnjo smo kartali. Z voznikom vred. Iz avta v avto smo si podajali steklenico. Se iz Karlovca čez Gorjance ponoči peljali brez luči …«

Ko so bili na trenerskem seminarju v Seči, jih je zvečer zamikalo, da bi šli na italijansko stran na osmico. »Sergio Tavčar, Borut Bassin, Brane Laković in jaz. Ugotovil sem, da nimam potnega lista. Hm, kaj narediti? Prosil sem Aljošo Žorgo, da mi ga posodi. K njemu je namreč prišla žena. Žorga mi ga je brez težav posodil, sam pa sem upal, čeprav sem se imel za precej lepšega od Žorge, da na meji ne bo težav.« Tja je šlo gladko, kako je bilo ob vrnitvi, pa nam je Lemaić povedal zgodbo, ki jo je kasneje razširjal Bassin in se še sedaj ne ve, ali je povsem točna: »Carinik reče: 'Žorga, kako ste?' Lemaić: 'Jaz nisem Žorga. Žorga je šel z ženo v Umag.' Carinik zamahne z roko in reče kolegu: 'Pustiva jih, pijani so. Ne vedo, kaj govorijo.'«