Kmetijski nasveti Metličavost jablane
Odgovarja in svetuje Mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije
Doma mi jablana nekoliko nenavadno raste. Rast sem spremljal čez leto v lanski sezoni. Kaj bi lahko bilo?
Darjo V., e-pošta
Odgovor: Glede na fotografije, ki ste nam jih poslali, ocenjujemo, da ima vaša jablana tako imenovano metličavost jablane. To bolezensko stanje sicer povzroča fitoplazma Candidatus Phytoplasma mali. Okužba s fitoplazmo vpliva na rast in razvoj drevesa, kar močno vpliva tudi na količino in kakovost pridelka.
Med zgodnjimi simptomi so predvsem opazne spremembe v listni barvi, ki postanejo rumeni ali rdečkasti. Listi postanejo tudi manjši in deformirani. Sčasoma se razvijejo značilne zgoščene skupine poganjkov, ki spominjajo na metlo in so tudi jasno razvidni na vaših fotografijah. Okužena drevesa se tudi predčasno olistijo, jeseni pa lahko listi predčasno odpadejo. Simptome bolezni lahko opazimo tudi na lubju jablane, saj to lahko pordeči in odmre. Plodovi ostanejo drobni in so pogosto brez okusa. Kot pri vseh napadih bolezni ali pa škodljivcev tudi tu velja, da imamo na voljo preventivne in kurativne ukrepe. Za začetek svetujemo nakup pregledanih oziroma uradno potrjenih sadik. Metličavost jablan sodi med bolezni, katerih prisotnost se v drevesnicah redno pregleduje. Zato svetujemo, da sadike kupite pri preverjenih drevesničarjih. Občutljivost za bolezen je sicer odvisna tudi od sorte, podlage in starosti dreves. Navadno se okužbe pojavijo šele po nekaj letih in jih v mladih nasadih ne opazimo. Metličavost se namreč prenaša na več načinov. Poleg prenosa z okuženimi cepiči ali podlagami tudi prek stika s koreninami ter prek žuželk. Najpogostejši način prenosa je prav slednji, in sicer s pomočjo žuželk, predvsem z bolšicami iz rodu Cacopsylla (Homoptera: Psyllidae), kot sta Cacopsylla picta in C. melanoneura. Te bolšice prezimujejo na iglavcih in se proti koncu zime ali zgodaj spomladi premaknejo na jablane ali druge gostiteljske rastline, kjer se začnejo razmnoževati. Med prehranjevanjem na okuženih drevesih bolšice vsrkajo tudi fitoplazmo, ki se v njihovem telesu razmnožuje. Okužene bolšice nato s svojimi vbodi prenesejo fitoplazmo na novo gostiteljsko rastlino. Pomembno je opozoriti, da so za prenos fitoplazme odgovorne tako nimfe kot odrasle žuželke, ki lahko ostanejo kužne do konca svojega življenja, tudi čez zimo. To pomeni, da lahko žuželke, ki so se okužile v eni rastni sezoni, ostanejo vir okužbe tudi v naslednjih sezonah.
Je pa pojav močno odvisen tudi od vremenskih razmer. Zato je priporočljivo, da imamo drevesa posajena na za rast primernih legah in na primerni medvrstni razdalji ter nasad tudi redno negujemo. Tako vzdržujemo nasad vitalen in zdrav. Pri vašem drevesu svetujemo, da odstranite vse liste in poganjke, ki bodo kazali znake metličavosti.