Izrazov na obrazih morilcev ne pozabijo nikoli
Sodniki in sodnice opozarjajo na nizke plače – Ustavno sodišče je že junija lani, na zahtevo sodnega sveta, presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih, a država n
Ta čas je v naši državi neizvršenih okoli 26 odločb ustavnega sodišča, med njimi je tudi tista, ki bi sodnikom in sodnicam zagotovila višje plače. Spomnimo, da je ustavno sodišče že junija lani, na zahtevo sodnega sveta, presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih, in ocenilo, da so plače sodnikov prenizke. Zakonodajalcu, torej državi, je naložilo, da neustavnost odpravi v šestih mesecih. A to se do danes še ni zgodilo, zato so sodniki nedavno za eno uro prekinili svoje delo. Na protestu na celjskem sodišču smo lahko slišali, s kakšnimi izzivi se soočajo in kako zelo njihove odločitve vplivajo na življenje mnogih ljudi.
Za številkami so vedno ljudje
Na sodišču celjskega okrožja je trenutno zaposlenih 75 sodnikov. Nihče ni mlajši od 40 let, pač pa je večina že starejših od 60 let. »Namen našega protesta je prepričati pristojne, da uresničijo ustavno odločbo. Pa ne le tisto, ki jo največkrat omenjamo, temveč vse ustavne odločbe, ki so ta čas še neizvršene in jih je okoli 26. Zato opozarjamo na ignoriranje vseh ustavnih odločb,« pravi predsednica celjskega okrožnega sodišča in sodnica svetnica Petra Giacomelli. Ob tem je spomnila, da sodniki protestirajo dostojanstveno in vsak mesec le za eno uro prekinejo svoje delo. V tem času so sodniki okrožnega sodišča, okrajnih sodišč, upravnega oddelka, med drugim, spregovorili o izzivih, s katerimi se soočajo pri svojem delu, saj o konkretnih zadevah, o katerih odločajo, ne smejo govoriti javno. »Sodnica sem dobrih 16 let, od septembra 2018 pa tudi predsednica okrožnega sodišča v Celju. Vsakič, ko vstopim v sodno dvorano in odprem ovitek spisa, še vedno najprej pomislim na ljudi, kljub temu da se večinoma ukvarjam z gospodarskopravnimi in stečajnimi zadevami. Prepričana sem, da nisem edina. Sicer pa na našem sodišču rešujemo zadeve z različnih področij. Trenutno imamo v delu preko 1300 kazenskih zadev, preko 500 zadev v preiskavi, več kot 1400 pravdnih zadev, skoraj 700 gospodarskih sporov, okoli 500 družinskih zadev. Ob tem imamo ta čas odprtih preko 600 insolventnih postopkov, tako osebnih stečajev kot stečajev pravnih oseb in 1200 zapuščinskih zadev. Vem, da številke mnogokrat ne povedo veliko, a za vsemi temi številkami so ljudje,« našteva Petra Giacomelli.
Sodniki nimajo plačanih nadur, čeprav se njihov delovni dan pogosto podaljša v pozne popoldanske ure, tudi na račun študij spisov in pisanja odločb. Posebej so plačana le dogovorjena dežurstva, ko morajo hiteti na prizorišča najhujših prometnih nesreč ali umorov.
»Vsega se niti ne da poplačati z denarjem. Da o nujnih odvzemih otrok, ki so zelo neprijetni, niti ne govorim. Sama na srečo v teh postopkih ne sodelujem. Si pa velikokrat rečem, da je to sreča, saj bi sicer verjetno imela vse pri sebi doma,« priznava Petra Giacomelli.
Odločitve, ki vplivajo na življenja
Sodnica in članica glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva Tanja Dolar Božič na celjskem sodišču sodi in ponuja pravno varstvo strankam v družinskih zadevah. Tudi ona se še kako zaveda, kako pomembno je njeno delo. Neizvrševanje odločb ustavnega sodišča je po njenem precej omajalo vero v pravno državo. »Sodne odločbe so zavezujoče za vse državljane in tudi za državo oziroma oblast. A žal trenutno izvršilna oblast tega ne spoštuje,« opozarja Tanja Dolar Božič. Sodnica Polona Kidrič, ki rešuje izvršilne in zapuščinske zadeve, pa je poudarila, da so lani na celjskem okrajnem sodišču rešili več kot tisoč zapuščinskih zadev. »Če v vsaki zadevi nastopata vsaj dva dediča, mnogokrat pa jih je bistveno več, to pomeni, da smo pomagali več kot dva tisoč ljudem. In tudi v središču našega dela so vedno ljudje, saj naše odločitve vplivajo na njihovo življenje,« pravi. Zelo nazorno je svoje delo opisala tu
di okrožna kazenska sodnica Marjana Topolovec Dolinšek, ki je vodja kazensko-preiskovalnega oddelka na celjskem okrožnem sodišču in že 17 let sodi, med drugim, morilcem, goljufom, roparjem, tistim, ki zlorabljajo in zanemarjajo otroke, družinskim nasilnežem.
»Si predstavljate, kako je morilcu zreti v oči, ko mu izrečeš 30-letno zaporno kazen? Ali kako je izreči kazen očetu, ki je zlorabil svojo hčer? To je moje delo. Jaz njihovih izrazov na obrazu in njihovih zgodb nikoli ne pozabim,« je čustveno pripomnila.
Šibkejši pogosto v podrejenem položaju
Da so tisti, ki delajo na delovnem sodišču, nekoliko spregledani, čeprav je tudi njihovo delo izjemnega pomena, je na enournem protestu spomnila Lucija Semeja, ki je sodnica že
22 let. »Državljani se pogosto ne zavedajo pomena delovnih in socialnih sodišč, kjer sodimo o pravicah, ki nas spremljajo od zibelke do groba – starševskem varstvu, materinskem in očetovskem dopustu, štipendijah, pravicah iz delovnega razmerja ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Pri svojem delu se soočamo s stiskami delavcev, ki so izgubili delo iz zelo različnih razlogov in so ostali brez osnovnih sredstev za preživetje, zato je izredno pomembno, da v teh postopkih sodimo hitro, jim tudi prisluhnemo in jih postavimo v enakopraven položaj, kar se tiče pravic. Na delovnem mestu so namreč šibkejši pogosto v podrejenem položaju, posledično pa so prikrajšani za številne pravice, zato je prav, da jih na sodišču slišimo in jim damo pravice, ki jim pripadajo,« svoje delo opiše Lucija Semeja.