Superreferendumsko leto
Državljani se bomo junija na treh posvetovalnih referendumih odločali o evtanaziji, uporabi konoplje in načinu volitev poslancev – Novembra se nam obeta še referendum o drugem bloku jedrske elektrarne
Legalizacija konoplje v medicinske namene, evtanazija, preferenčni glasovi na državnozborskih volitvah in drugi blok jedrske elektrarne. Vse to so teme, o katerih bomo letos državljani lahko izrazili svoje mnenje na posvetovalnih referendumih, glede na referendumsko evforijo, ki letos vlada med strankami, pa se jim zna pritakniti še kakšna. V Golobovi stranki Gibanje Svoboda so dosegli, da se bomo o prvih treh referendumskih vprašanjih odločali na dan evropskih volitev, ki bodo 9. junija, saj bi s tem prihranili stroške in razbremenili volilce večkratnega prihajanja na volišče, nadejajo se tudi višje volilne udeležbe. Socialni demokrati in v opozicijskih strankah so izbranemu datumu nasprotovali. Prepričani so, da se te teme ne morejo odpirati v času evropskih volitev in tako izničiti njihovega pomena, hkrati ocenjujejo, da je do junija premalo časa za poglobljeno razpravo o tako pomembnih referendumskih vprašanjih. Vsekakor velja poudariti, da državni zbor na koncu referendumske volje ljudi ni dolžan spoštovati.
O čem bomo torej odločali?
Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? Takšno vprašanje glede evtanazije bo volilce pričakalo na referendumskem listku. Razprave o evtanaziji se vrstijo že več let, v Sloveniji sta jo javno zagovarjala zgodovinar Janko Pleterski in upokojena učiteljica ter ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič. Slednja se je zaradi neznosnih bolečin in trpljenja lani odločila za prostovoljno končanje življenja v Švici. Njena prizadevanja za uvedbo evtanazije v Sloveniji nadaljujejo v združenju Srebrna nit, v katerem so lani v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o evtanaziji.
V Gibanju Svoboda s predlogom referenduma in podporo evtanaziji menijo, da bi s tem Slovenija sledila vrsti naprednih držav, ki so se že odločile državljanom dati možnost, da svet zapustijo brez pretiranega trpljenja in pod lastnimi pogoji. Med njimi so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Švica … V raziskavi, ki jo je lani opravila Fakulteta za družbene vede, je kar 73,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da se jim evtanazija zdi sprejemljiva.
Pomisleki prihajajo iz zdravniških vrst, predstojniki medicinskih fakultet, zdravniški sindikat Fides in Zdravniška zbornica evtanazije ne želijo sprejeti kot del svoje poklicne dolžnosti. Menijo, da je v nasprotju z načeli medicinske etike in da trpečim bolnikom lahko pomagajo s pomočjo paliativne medicine. Skrbi jih, da bi se s takšnim zakonom morda preveč na široko odprla vrata zlorabam – tudi takšnim, da bi se bolniki odločali za predčasno slovo, ker ne bi želeli biti v breme družini in družbi.
Uporaba konoplje v medicinske namene
Na referendumskem lističu bosta zapisani vprašanji, ali ste za to, da naj
Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene in ali naj dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo. Vprašanje o legalizaciji konoplje v medicinske namene je v Sloveniji aktualno že vrsto let, vse več ljudi si ob zdravstvenih težavah s pomočjo konoplje lajša bolečine in zaplete, povpraševanje po tovrstnih preparatih je vse večje in skoraj brez izjeme poteka na črnem trgu. Uporaba konoplje je razširjena predvsem med bolniki z rakom, multiplo sklerozo in epilepsijo. Štirje dosedanji poskusi zakonodajnih sprememb, ki bi olajšali dostop do konoplje v medicinske namene, so propadli, je pa Slovenija že dovolila uporabo nekaterih sintetičnih preparatov tujih proizvajalcev, ne pa tudi domačega gojenja konoplje v te namene. Predlagatelj referenduma je stranka Gibanje Svoboda, prepričana, da je dozorel čas za zakonodajne spremembe, ki bodo omogočile varno pridelavo, predelavo in uporabo konoplje v medicinske namene tudi v Sloveniji. To bi vplivalo tudi na cenovno dostopnost teh učinkovin in odpravilo črni trg, ki deluje brez nadzora. A ker je v isti sapi na referendum uvrstila tudi vprašanje o legalizaciji pridelovanja in uporabe konoplje za osebne »rekreativne« namene, ima ideja kar nekaj nasprotnikov – med njimi je kar nekaj združenj bolnikov. Ti menijo, da bi hitre spremembe na tem področju lahko prinesle velika zdravstvena in prometnovarnostna tveganja. Del javnosti je tudi prepričan, da je to le prvi korak k vsesplošni legalizaciji marihuane, ki še vedno sodi na seznam prepovedanih drog in vodi v zasvojenost.
Preferenčni glas za poslance
Glede uvedbe preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah se bomo volilci izrekli, ali smo za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volilcev na izbiro poslanca. Do zadnjih parlamentarnih volitev smo državljani 90 poslancev izbrali v osmih volilnih enotah, glasovi so se porazdelili glede na uspeh stranke v posameznih volilnih enotah in državi, poslanci pa so v parlament vstopali glede na vrstni red na kandidatnih listah. To pomeni, da volilci pri oddaji glasu posamezni listi v resnici nismo imeli nobene možnosti izbire med kandidati določene liste. Predlagatelji sprememb volilnega sistema menijo, da bi z uvedbo neobveznega preferenčnega glasu (volilec bi lahko to možnost izbral ali pa ne, glasovnica bi bila v obeh primerih veljavna) volilcem omogočili odločilnejši vpliv na to, kdo bo dejansko sedel v parlamentu. Dosedanji poskusi sprememb volilnega sistema so propadli, saj takšne spremembe terjajo dvotretjinsko podporo. Predlagatelji referenduma zato upajo, da bo volja ljudi spodbudila politiko k spremembam. Nasprotniki opozarjajo, da takšna možnost vrata v parlament odpira zgolj medijsko bolj izpostavljenim kandidatom, medtem ko bi širši javnosti nepoznani strokovnjaki ostali pred vrati hrama demokracije. »Volilni sistem, kakršnega si želite, pomeni napad na podeželje, pomeni estradizacijo politike in tudi elitizacijo politike,« svari poslanec SDS Žan Mahnič. Preferenčni glas za slovenske volilce ni novost, saj ga že poznamo na lokalnih volitvah in pri volitvah evropskih poslancev. Izkušnje kažejo, da so volilci to dobro sprejeli, saj je leta 2019 na volitvah za evropski parlament kar 77 odstotkov volilcev izkoristilo možnost oddaje preferenčnega glasu.
Referendum o jedrski energiji
Redko se zgodi, da se v slovenskem političnem prostoru poenotita opozicija in koalicija. Referendum o novi slovenski nuklearki pa je zadeva, pri kateri so skoraj soglasni levi in desni, koalicijski in opozicijski politiki. Predlog o posvetovalnem referendumu o drugem bloku jedrske elektrarne Krško so namreč v proceduro vložili z nadstrankarsko podporo Svobode, SD ter poslanci strank SDS in NSi. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?« Referendum je predviden v drugi polovici novembra. Glede drugega bloka jedrske elektrarne je še veliko neznank. Resolucija, na katero bo vezan referendum, še ni v parlamentarni proceduri, še vedno ni nikakršnih ekonomskih, tehničnih in druge analiz o smotrnosti projekta. Mladi za podnebno pravičnost so zato do referendumskega vprašanja zadržani, menijo celo, da ima manipulativen in navijaški prizvok, s pritrdilnim odgovorom pa bi investitor dobil zeleno luč za projekt brez kakršnih koli pogojev in s tem bianko menico. Menijo, da bi morali sprava državljane povprašati predvsem glede pospešitve pridobivanja informacij o projektu, o končni podpori pa bi odločali na drugem referendumu.
Letos so bile aktualne tudi referendumske pobude o testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, o podpori vladi Roberta Goloba, nastanitvah migrantov, energetskem zakonu in kulturnih pravicah narodov nekdanje skupne Jugoslavije. Vsi omenjeni predlogi so bili zavrnjeni.
Morda to še ni vse
Poleg omenjenih že potrjenih posvetovalnih referendumov je bilo aktualnih še kar nekaj drugih referendumskih pobud, ki pa so bile zavrnjene. SDS je vložila pobudo o referendumih, na katerih bi se odločali o nastanitvah migrantov, podpori vladi Roberta Goloba in ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge. Zavrnjen je bil tudi predlog Toninove stranke NSi o referendumih o energetskem zakonu in o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije. Ker je do drugega referenduma v novembru še daleč, zna v poslanskih vrstah dozoreti pobuda za še kakšen referendum.