Uspeh prinaša moštveni duh
Nekdanji nemški nogometni reprezentant Gerald Asamoah med obiskom Ljubljane o rasizmu, receptu za uspeh in prihajajočem evropskem prvenstvu
S spreminjanjem odnosa do temnopoltih športnikov v srcu Evrope je danes 45-letni Gerald Asamoah kot goreč zagovornik enakopravnosti in borec proti rasizmu že od nekdaj premikal meje na nogometnih igriščih. Še kot otrok se je z družino iz rodne Gane preselil v Nemčijo, kjer je v šoli prvič v življenju slišal besedo »nigger« (črnuh) z žaljivim in rasističnim podtonom. Njen pomen mu je pojasnil šele sošolec. Kmalu je spoznal, da je igranje nogometa priložnost za preseganje jezikovnih in drugih ovir, kar mu je olajšalo tudi vzpostavljanje stikov z ljudmi v novem okolju. Z veliko trdega dela in odločnosti si je po pridobitvi nemškega državljanstva zagotovil tudi mesto v nemški izbrani vrsti in ostaja v zgodovini nemškega nogometa zapisan kot prvi temnopolti reprezentant, rojen v Afriki. Levji delež nogometne kariere je preživel v klubu Schalke 04 iz Gelsenkirchna, kjer je leta 2015 dočakal športno upokojitev, s klubom pa je v različnih vlogah ostal povezan tudi v kasnejših letih. Kot zanimivost: prav pri Schalkeju je davnega leta 1975 pot v nemški ligi začel tudi slovenski nogometaš Branko Oblak.
Poleg športnih vzponov in padcev, ki so del življenja vsakega profesionalnega nogometaša oziroma športnika, je bil zaradi afriškega porekla Asamoah tudi tarča rasističnih in primitivnih izpadov skupin ljudi, ki nimajo mesta ob nogometnih igriščih. Vso svojo kariero je bil in tudi danes ostaja glasen nasprotnik z rasizmom, ksenofobijo in drugimi diskriminacijami podžganih izpadov v vrstah navijačev in tudi širše. Kot eden od ambasadorjev letošnjega evropskega prvenstva je prejšnji teden obiskal tudi Slovenijo, ki je bila prva njegova postaja na ambasadorski poti. Obiskal bo namreč vse države, ki sodelujejo na letošnjem evropskem prvenstvu v Nemčiji. Njegovi prvi vtisi? »O Sloveniji nisem imel posebnega mnenja. Všeč mi je, da lahko mesto (Ljubljano, op. a.) prehodim peš, da avta ne potrebuješ. Z družino se nameravam vrniti za počitnice, saj bi to prijetno mesto rad razkazal otrokom.« Ima tri otroke; dvojčka, sin in hčerka, igrata nogomet, medtem ko se je najmlajša zapisala plesu.
Rasizem še ni premagan
Organizatorji letošnjega evropskega prvenstva namenjajo velik poudarek tudi boju proti rasizmu, ksenofobiji in drugim predsodkom, podžganim z izključevanjem in sovraštvom. Svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji ni pustilo trajnejšega učinka na boj proti rasizmu in diskriminaciji ob zelenici, tokrat pa so pričakovanja Asamoaha visoka: verjame v možnost popravka zamujenih priložnosti z zadnjega velikega tekmovanja. »Smo leta 2024 in upam na drugačen razplet. V Nemčiji so vsi dobrodošli: ni pomembno, kakšne barve si, ni pomembno, kdo si in koga ljubiš. Želimo, da se na tem prvenstvu vsi počutijo sprejeti. Nauk iz leta 2006 je, da moramo biti tokrat boljši.«
Žal ostaja družbeno in politično ozračje (tudi) v Nemčiji napeto, skrajno desne politične stranke se krepijo: denimo nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je v začetku letošnjega leta v anketah dosegla 10-odstotni dvig glede na leto prej. Tudi v svetu nogometa številni temnopolti nogometni zvezdniki, med drugim Romelu Lukaku, Antonio Rüdiger, Vinícius Júnior, Youssoufa Moukoko, opozarjajo, da rasizem še zdaleč ni premagan.
Ali smo v zadnjih dvajsetih letih naredili kak korak naprej? Ne dovolj, če leta 2024 še vedno govorimo o tem. »Še vedno obstajajo ljudje, ki nas niso pripravljeni sprejeti. Težko jo, ampak o tem moramo govoriti.« Pričakuje, da bodo o tej rakavi rani nogometa in tudi družbe glasneje in pogosteje spregovorili tudi nogometaši, ki niso tarča žaljivk in groženj s tribun. Le odprt pogovor lahko pripelje do sprememb za prihodnje generacije. »Morda mi nikoli ne bo uspelo spremeniti mišljenja 70 let starega človeka. Želim pa, da otroci razumejo, da smo vsi enaki. Vsi smo ljudje tega sveta.« Boj je in bo dolg, zato je še toliko bolj pomembno, da o rasizmu in diskriminacijah govorijo tudi nogometni vzorniki, ki niso tarča tovrstnih napadov.
Sam je na zelenici izkusil marsikaj, od žaljivih vzklikov do banan, ki so jih tako imenovani navijači metali vanj. Na tekmi v Rostocku, kmalu po zaključku svetovnega prvenstva leta 2006, ko je po uspešnem nastopu nemškega moštva verjel, da ga je Nemčija sprejela za svojega, so navijači nasprotnega kluba Hansa Rostock vsak njegov stik z žogo pospremili z oponašanjem opičjih zvokov. Ni želel, da sodnik prekine tekmo, kot tudi ne, da bi ob polčasu ostal v slačilnici, kar mu je predlagal trener. »Če bi ostal v slačilnici, bi rasisti zmagali.« Schalke je tedaj dosegel visoko zmago z 9:1.
Nikomur ne uspe samemu
Kaj je skrita začimba, ki na velikih tekmovanjih, kot je tudi evropsko prvenstvo, prinese nogometni reprezentanci uspeh? »Za uspeh potrebuješ moštvenega duha. Kot igralec ne moreš nikoli ničesar doseči sam, vedno potrebuješ podporo moštva. Pa tudi nekaj sreče,« z nasmehom deli recept za uspeh na tekmovanjih, kot je Euro 2024, izkušeni nekdanji reprezentant.
Spomni na aktualne svetovne prvake, Argentino, ki kot moštvo trdo dela. »V svojih vrstah imajo zvezdnika Lionela Messija, ampak vsi so delali zanj, vsi so želeli, da bi jim uspelo, in zaradi tega so osvojili svetovni pokal. In to je ključ uspešnih moštev.« Včasih moštva, v katerih mrgoli dobrih igralcev in zvezdnikov, ostanejo praznih rok. »Da bi uspel, potrebuješ dobro povezano moštvo, ki se med sabo razume, se pogovarja, gre skupaj tudi ven in se zabava. To prinese uspeh. Ključno je, da si moštvo, da delaš skupaj.« Moštveni duh lahko prinese (nepričakovan) uspeh tudi manj priznanim reprezentancam, kot je slovenska, ki morda ne uživa ugleda favorita, ji pa talentov in moštvenega duha ne manjka … Odgovora na nehvaležno športno vprašanje o sanjskem moštvu, s katerim bi rad igral, nismo dobili. Z nasmeškom odgovori, da seznam teh imen ne obstaja. »Sanjskega moštva nimam, ampak z igralci, kot je Messi, ki ga obožujem, ali Manuel Neuer, bi rad igral.«
Za konec še sporočilo vsem, ki se še poigravajo z mislijo o obisku nogometnega spektakla: »Pridite v Nemčijo in uživajte v prijetnem prvenstvu. Lahko gledate tekme, spoznavate ljudi iz drugih držav in sklenete prijateljstva z ljudmi iz držav, ki jih morda še niste obiskali. Pridite odprtega duha, oglejte si državo in mesta, ki jih boste obiskali, ter bodite prijazni.«