Brgleza lepo izigrali
Po nenapisanem koalicijskem dogovoru in svojem pedigreju bi si kot predsednik stranke lahko zaželel tudi funkcijo zunanjega ministra
Panika je zgrabila zunanjo ministrico Tanjo Fajon nekaj dni pred izbiro za predsedniško mesto v stranki SD. Postalo je namreč kristalno jasno, da bo z lahkoto zmagal že pri volitvah za predsednika države dobro podprt evroposlanec Milan Brglez, ki bi si po nenapisanem koalicijskem dogovoru in svojem pedigreju kot predsednik stranke lahko zaželel tudi funkcijo zunanjega ministra. Zato je bil minister Matjaž Han, ki je vedno pri roki, naj gre za tekmovanje salamarjev v Sevnici ali objemanje s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom, nemudoma pripravljen priskočiti na pomoč.
Med članstvom SD je bilo treba samo dovolj strašljivo, po maniri nekdanje partije, diskreditirati Milana Brgleza, s stavkom, ki so ga širili od ust do ust: »Briga njega stranka, zavozil jo bo, kot je Cerarjevo, in se spet preselil drugam!« Seveda se je našlo dovolj dvomljivcev, da je Han zmagal in rešil Fajonovo, ki se je kot otrok veselila Brglezovega poraza.
Kitajci so debelo gledali
Ministrica Tanja Fajon si je med obiski po svetu med drugim zaželela videti tudi Peking, kjer so jo sicer prijazno sprejeli, ji pokazali nekaj arheologije in poslušali, da bi se moralo gospodarsko poslovanje med obema državama močneje in hitreje razvijati. Niti na misel pa ni prišlo svetovalcem v ministričinem kabinetu, da bi se spomnili leta 2020, ko je takratni predsednik vlade Janez Janša po nasvetu iz Washingtona, v katerem se je takrat še razkazoval Donald Trump, kitajskega tehnološkega velikana Huawei označil za dobavitelja z visokim tveganjem – ali nediplomatsko rečeno: rekel je, naj se spelje iz Slovenije. Take neumnosti se ne da popraviti z vikend obiskom, pač pa je potrebno dolgotrajno diplomatsko opravičevanje.
Podobna politična zgodba se je dogajala z Iranom na eni strani, Izraelom na drugi, Palestino na tretji in Slovenijo na četrti. Še kot predsednik vlade se je Janez Janša odločil, da se bo podobno kot Trump razglasil za prijatelja Izraelcev, ki imajo za posebne stranke vrsto vrhunskih tehnoloških izdelkov za popolno kontrolo sodržavljanov in najnovejše varnostno-obveščevalne naprave. Za začetek je bila na pročelju vlade v Ljubljani izobešena izraelska zastava. Je bil pa takrat, ne prav uspešen, zunanji minister Anže Logar, ki je nekega dne izvedel, da se brez njegove vednosti v uradno osovražen Teheran odpravlja močna slovenska gospodarska delegacija. V igri je bil tudi velikanski posel, izgradnja podzemne železnice v glavnem mestu Irana, kjer nas kot nekdanje Jugoslovane, ki so bili odlični gradbeniki, na Bližnjem vzhodu še niso povsem pozabili. Prav takrat je bil Logar glavni pripovedovalec ne prav dobro domišljene kriminalne zgodbe o pranju iranskega denarja v Novi Ljubljanski banki, ki jo je članstvo SDS hotelo spraviti na veliki zvon. Zato je moral Logar, da se ne bi zameril svojemu šefu, gospodarsko delegacijo ustaviti. Janša je namreč junija 2021 iz čistega mira zahteval mednarodno preiskavo pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu. Seveda mu zaradi sprege z Izraelom sedaj niti na misel ne pride, da bi zahteval mednarodno preiskavo za genocid nad podobnim številom Palestincev. Iranci so takrat poklicali na zagovor slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej, od Janševe zahteve se je ogradila tudi Evropska unija, češ da gre za osebno mnenje vladnega predsednika Slovenije. Nič ni pomagalo dokazovanje, da so slovenski gospodarstveniki že maja 2014 z 29-člansko delegacijo v Teheranu vzpostavili tako dobre odnose, da je dve leti pozneje takratni predsednik države Borut Pahor osebno odprl slovensko veleposlaništvo v glavnem mestu Irana.
Zunanji minister Anže Logar je bil podrobno obveščen o tem, da so Palestinci in Iranci naši in izraelski sovražniki, Netanjahu in Trump pa naša prijatelja, s katerima bi se lahko lepega dne kot predsednik vlade Janez Janša sestal na slovenskem veleposlaništvu v Jeruzalemu, kamor je obljubil, da ga bo preselil, če mu bo šlo vse po sreči. Mu pa hodi hudo narobe, da se je Slovenija Roberta Goloba zapisala med države EU, ki nameravajo v kratkem priznati Palestino.
Logarjeva platforma Kučanov forum
Ali ima sedaj tudi Anže Logar o dogajanju na Bližnjem vzhodu drugačno mnenje kot njegov še vedno strankarski šef in se je tudi zato zatekel k ustanovitvi lastne »platforme«, ki je bila v parlamentu prestavljena v zadnjo oslovsko klop, se lahko samo ugiba.
Ali ima sedaj tudi Anže Logar o dogajanju na Bližnjem vzhodu drugačno mnenje kot njegov še vedno strankarski šef in se je tudi zato zatekel k ustanovitvi lastne »platforme«, ki je bila v parlamentu prestavljena v zadnjo oslovsko klop, se lahko samo ugiba. Je pa bolj ali manj jasno, da bo Logarjeva platforma šla po poti Kučanovega foruma, ki bi moral leta 2004 postati stranka in bi tako Janez Janša sicer premagal Antona Ropa ter njegovo LDS kot tekmico, na volitvah pa ne bi slavil. Anton Rop je svoj nepričakovan politični poraz nekaj tednov hladil v Pragi pri prijatelju dr. Tomažu Subotiču, ki sicer velja za poslovnega velemojstra, saj kot solastnik ali nadzornik obvladuje številna slovenska podjetja. Ropa je takrat tolažila Melita Župevc, doma iz revirjev, kjer je začela razgibano življenje kot novinarka na lokalnem radiu, potem pa je v Ljubljani preko Pop TV zlezla v politiko, najbolj s slavo sedaj tudi uradno njenega Antona. Selila se je v razne stranke in iskala kronsko srečo, ki jo je končno našla kot svetovalka premierja Goloba, od koder na veliko začudenje domače diplomacije – še bolj pa na presenečenje dunajske visoke politične smetane z vsega sveta – odhaja za voditeljico stalnega slovenskega predstavništva pri raznih mednarodnih organizacijah, kot sta ZN in posebej OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), ki je trenutno izjemno na udaru, njene odločitve in podporo pa bo zaznati tako v Bruslju kot v Kijevu in Palestini. Novinarski kolega z Dunaja je naglo našel primerjavo: podobno ste na vrat na nos izbrali pogajalce o meji s Hrvaško, ki niso vedeli niti tega, da se prava diplomacija ne odvija preko mobitela. Pač nič novega. In podobno kot Melita Župevc pri Ropu je pri Janezu Janši uživala popolno zaupanje novinarka iz Prekmurja, zaposlena na RTV Slovenija, Metka Lajnšček, ki je za svoje neumorno razdajanje desni politiki prav tako doživela zahvalo, in sicer z imenovanjem za svetovalko pri istih organizacijah, ki jim bo sedaj dodajala pamet Melita Župevc. Lajnščkova je kariero nadaljevala na našem veleposlaništvu v Budimpešti, od koder je šla kot generalna konzulka v Monošter, med Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pri potrditvi imenovanja Melite Župevc je bila predsednica države Nataša Pirc Musar sprva sicer zadržana, vendar je potem privolila v to. Če bo treba, bo tudi Župevčevo ob vrnitvi z Dunaja državno odlikovala, kot je Metko Lajnšček po vrnitvi iz Madžarske.