Darilna in izročilna pogodba

Zelo bom vesel, če mi lahko pojasnite, v čem je razlika med darilno in izročilno pogodbo. Razmišljam namreč, da bi svoje premoženje (stanovanje) podaril hčerki. Imam pa tudi sina, ki je že veliko prejel od mene za časa življenja, predvsem v obliki denarja. Hvala.

Bralec

Imeni obeh pogodb sta res precej podobni, zato ju marsikdo enači, čeprav imata precej različna pravna temelja.

Bistvena razlika med njima je v tem, da je izročilna pogodba veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, kar pa ne velja za darilno pogodbo. Poleg tega velja, da so lahko pri izročilni pogodbi sopogodbeniki le osebe, ki bi lahko po izročitelju dedovale kot dediči prvega dednega reda, to pa so njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, lahko pa tudi njegov zakonec. Tudi ta omejitev pri darilni pogodbi ne pride v poštev. Posebna prednost izročilne pogodbe je, da lahko z njo izročitelj prepreči, da bi po njegovi smrti prišlo do različnih neprijetnih sporov glede njegove zapuščine, saj to premoženje ne spada več v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti. Z zornega kota izročitelja je dodatna prednost izročilne pogodbe tudi v tem, da si lahko ob izročitvi in razdelitvi pridrži zase ali za svojega zakonca pravico užitka vsega izročenega premoženja ali pa si izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju oziroma pravico do dosmrtnega preživljanja. S tem ubije dve muhi na en mah. Prepreči, da bi se njegovi potomci skregali glede izročenega premoženja po njegovi smrti, in si obenem zagotovi mir v poznih letih, denimo v obliki dosmrtnega preživljanja ali pa dosmrtne denarne rente. Glede na to, da menite, da je sin od vas prejel že veliko denarja, vam predlagam, da s hčerko podpišete izročilno pogodbo, s katero pa se mora strinjati tudi sin. Za veljavno sklenitev pogodbe morate obiskati notarja, saj mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.