Naše ubogo kmetijstvo

Vsaka vlada v normalni državi postavlja na odgovorna delovna mesta odgovorne, izkušene, zaslužne kadre, ki so že dokazali svojo sposobnost in največje koristi na delovnem mestu s strokovnimi in ekonomskimi učinki. To še zlasti velja za ministrske položaje.

Nobena normalna vlada ne bi na ministrski položaj imenovala osebka homo sapiensa z imenom in političnostrankarsko izkaznico. Normalna vlada bi razpisala javni natečaj za najboljši program za razvoj in napredek na določenem področju. Člani vlade bi razpravljali, odločali in sprejeli najustreznejši program. Predlagatelj najustreznejšega programa bi bil zavezan za njegovo izvedbo in tako bi bil imenovan za ministra, toda samo za čas, ko bo program izvajal dosledno in učinkovito, sicer bo moral odstopiti in prepustiti položaj ustreznejšemu. Kandidat za ministra, čigar program bo sprejet, mora dokazati, kaj vse je ustvaril na področju resorja, ki ga naj bi sprejel, kakšni so bili učinki njegovega delovanja, kakšna je njegova strokovnost za področje, ki ga kani prevzeti. Kako odločilno je kadrovanje na področju kmetijstva, nam dovolj zgovorno pove dejstvo: v zadnjih tridesetih letih se je Slovenija spremenila iz samooskrbne in izvozne dežele na najzahtevnejše evropske trge v deželo, ki jo je EU uradno razglasila za najslabšo pridelovalko hrane med vsemi članicami EU in nas pribila na pranger sramote že v času prejšnje vlade. V času te vlade se prehranska samooskrba še poslabšuje. Iz dneva v dan je več lačnih. Praznijo se blagovne rezerve. Skladišča Rdečega križa in Karitasa so pretežno prazna, otroci socialnih družin vse bolj lačni.

Vse to se dogaja v evropski deželi, ki ima najugodnejše talne, podnebne in vsestranske pogoje za pridelovanje hrane med vsemi evropskimi deželami, boljšimi od Švice, ki je prehransko najuspešnejša evropska pridelovalka hrane. Gospe in gospodje, predsednica republike, predsednik vlade, ministri in poslanci, politiki in politikanti, vse to se dogaja pred vašimi očmi in po vaši zaslugi. To je zločin zoper ljudstvo, »zločinci« še niso pred roko pravice.

Izvoljenci ljudstva, ki so prilepljeni na udobne (pre)plačane stolčke, so zasanjani sami vase, svoje udobje in jim ni kaj mar za to, da je iz dneva v dan več lačnih in bolehnejših, tistih, ki so jih izvolili. Izvolili smo tudi poslance v evropski parlament. S svojo aktivnostjo bi morali prispevati, da bi EU več prispevala za napredek kmetijstva.

To, kar počnejo evropski poslanci, je absurdno. Pred evropskim parlamentom perejo svoje političnostrankarske umazane gate in sramotijo Slovenijo, namesto da bi jih oprali doma na političnem pralnem stroju. Prilepili so se na evropske poslanske klopi in se vedno znova potegujejo za novi mandat, brez kančka sramu.

Vlada je imenovala ministrico za kmetijstvo z imenom in priimkom, ne da bi predložila vse dosedanje njene uspehe pri pridelovanju hrane, kakšen je njen program, njena resnična strokovna sposobnost. Vlada se mora zavedati, da je njena odločitev rizična in izjemno odgovorna. Če ministrica ne bo pokazala ustreznih učinkov, je vlada dolžna ustrezno odreagirati.

Morala: riba smrdi pri glavi, čisti se pa od repa, žal, žal.

Jožef Škof, univ. dipl. inž. agr