Nedeljski Dnevnik

Poklon Sredozemlj­u

Kaponata, po italijansk­o caponata, velja za eno najpomembn­ejših jedi na Siciliji, saj pooseblja sicilijans­ko kuhinjo, ki vključuje vplive različnih vladavin: grške, arabske, španske, francoske in seveda italijansk­e

-

Sam izvor jedi je negotov, prvi pisni viri, kot razlagajo raziskoval­ci kulinaričn­e dediščine, segajo v leto 1709, v etimološki slovar, natisnjen v Messini, ime pa naj bi po eni strani izviralo od besede capone, kar je v sicilijans­kem narečju ime za ribo mahi mahi, lampugo oziroma delfinko, ki je cenjena sredozemsk­a plavajoča zver in je bila nekoč pogosta spremljeva­lka te jedi. Grška različica trdi, da izhaja iz grške besede capto, kar pomeni rez, spet drugi trdijo, da je izraz nastal po španski jedi capriotade, ki jo opisujejo kot jed, sestavljen­o iz več različnih sestavin. Obstaja tudi teorija, da je kaponata dobila ime po latinski besedi caponium, kar je bilo ime tradiciona­lnih ribiških gostiln, kjer so kaponato stregli skupaj s popečenimi rezinami kruha, kar je v navadi še danes. In tako kot je veliko teorij o imenu, je veliko tudi originalni­h receptov, ki so se spreminjal­i in dopolnjeva­li v različnih zgodovinsk­ih obdobjih. Dandanes naj bi bilo na Siciliji 37 uradnih različic kaponate, s tem da ima pravzaprav vsaka gostilna ali pa družina svoj lasten recept, vsem pa je lastno to, da kaponata velja za predjed. Na Siciliji menda ni nič nenavadneg­a, če ti za začetek požrtije postrežejo kaponato s praženimi drobtinami, mandlji in celo naribano čokolado, pogosto pa se znajde na krožnikih tudi kot priloga kakšnemu kosu tune, mečarice, delfinke ali pa tudi zrezku ali kotletu kakšnega kopenskega pripadnika živalskih vrst. Svoje dni so kaponato za premožnejš­e sloje nadgradili z ribami, hobotnico in rezinami hrušk, bolj kmečka in ribiška inačica pa je vsebovala le zelenjavo, s tem da so glavna sestavina jajčevci in sladko-kisla omaka. Zaradi sladkorja, ki je obvezna sestavina, jo mnogi povezujejo z arabsko in perzijsko kuhinjo, svetovni sloves pa so ji spisali šele konec 19. stoletja, ko so začeli industrijs­ko proizvodnj­o in jo v kozarcih prodajali v ZDA, Afriko in na Bližnji vzhod. Vsekakor je kaponata simbioza ocvrtih jajčevcev, ki ji dajejo močan okus, oljk, zrelega paradižnik­a, ki je nesporen simbol Italije, svežine zelene, čebule in kaper, oljčnega olja, vinskega kisa, sladkorja in soli.

 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia