Zavržena hrana

»Živim v domu starejših in vsak dan opazujem, koliko hrane se zavrže! Že za zajtrk nekateri ne pojejo niti koščka kruha, ob kosilu ostajajo nedotaknjene solate, meso … Kar hudo mi je, ko to vidim, saj smo bili v naših časih navajeni hrano spoštovati. Vsako drobtinico kruha smo pobrali, zdaj pa v koš romajo celi hlebci. Enako je v bolnišnicah. Pred kratkim sem bila tam in sem videla, da so strežnice odnašale cele pladnje nedotaknjene hrane. Saj vem, da mnogi bolniki ne morejo jesti, ampak moral bi se najti način, da bi to preprečili, ali pa bi to hrano podarili nekomu, ki je lačen. Tudi meni jedilnik ni vedno všeč, ampak se potrudim in pojem vse, kar mi prinesejo. Nekateri pa se zmrdujejo nad hrano, češ da je brez okusa, da je meso pretrdo, solata preveč začinjena, krompir neslan in podobno. Kuharji se trudijo po svojih močeh, verjamem, da jim ni lahko, da ne morejo zadovoljiti vseh želja. Vendar bi bili ljudje lahko tudi manj izbirčni. Ko pridejo v bolnišnico ali dom, mislijo, da je to hotel s petimi zvezdicami in da jim bodo kuhali, kar si bodo zaželeli. A to ne gre. Hrana je vse dražja, treba je premisliti, kaj bodo dali v lonec. To je samo moje mnenje, rada pa bi, da bi ga prebrali tudi drugi in razmislili o tem, koliko hrane zavržemo.«

Takole je zapisala bralka Tončka in z veseljem objavljamo njeno pismo, saj je problem zavržene hrane večji, kot si morda predstavljamo. Ne le v domovih starejših, tudi v domačih gospodinjstvih. Ravno v teh dneh so ob četrtem slovenskem dnevu brez zavržene hrane prišli novi podatki, ki jih je zbral Statistični urad Republike Slovenije. Ti kažejo, da je v Sloveniji leta 2022 nastalo nekaj manj kot 151.000 ton odpadne hrane. Užitne je bilo 40 odstotkov te količine, preostanek so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oziroma luščine. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel kar 72 kilogramov hrane! V opazovanem letu je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih, sledila sta gostinstvo in strežba hrane. Žal podatkov o tem, koliko hrane je bilo zavržene v domovih starejših in bolnišnicah, ni. Se pa spominjam, da so to pred leti preverjali v novomeški bolnišnici in domu za starejše na Teznem v Mariboru. Če me spomin ne vara, so prišli do velikih številk glede količin zavržene hrane in takoj uvedli ukrepe za zmanjšanje. Ali so se po njih zgledovali tudi drugi, ne vem, bomo pa v Nedeljskem dnevniku to tematiko zagotovo še spremljali in o njej tudi poročali.

Se strinjate? Imate drugačno izkušnjo? Nasvet? Vprašanje? Pošljite jih! Lahko po elektronski pošti na neda@nedeljski.si ali na naslov Nedeljski dnevnik, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za Nedo Vsevedo«.