VINA, KI NASTAJAJO ČISTO DRUGAČE

Navada je, da vina zorijo v vinski kleti, a tu pa tam se vinarji odločijo za odmik od ustaljenih pravil. In te drugačne vinske zgodbe smo iskali po Sloveniji.

Kar nekaj smo jih našli. Zazrli smo se v vina, ki zorijo v jezerskih in morskih globinah, našli smo žlahtno kapljico, ki na Štajerskem nastaja v amforah, zakopanih v zemljo, ter v Kopru prisluhnili čisto novi vinsko-glasbeni zgodbi, tesno povezani s Tartinijem. Ta nas je sploh spodbudila, da smo pobrskali za takšnimi posebnostmi.

Zakaj so amfore zakopane v zemljo?

Božidar Zorjan se na svojem koščku zemlje v občini Slovenska Bistrica že štiri desetletja ukvarja z biodinamičnim vinarstvom, to pa počne na unikaten način in z uporabo amfor: »Po mojem trdnem prepričanju ni človek tisti, ki pridela vino, ampak je to narava sama. Zaradi tega sem pred tremi desetletji pripeljal prve amfore. Začel sem raziskovati, kako narava deluje v mineralnem, fizičnem in duhovnem smislu. Takoj mi je bilo jasno, da je amfore treba zakopati v zemljo na odprtem prostoru, kjer so kozmične sile najmočnejše in v notranjosti zemlje ni močnih vodnih tokov. V začetku smo grozdje pustili v amfori nekaj mesecev do pol leta in ga nato stisnili.« A ker so s tem jemali življenje kvasovkam, se je odločil, da v zemljo prinese dovolj življenja, zato je v vinograde spustil ovce in nato še gosi, ki med trtami bivajo vse leto.

»Po letih raziskovanja procesov v zemlji smo prišli tako daleč, da lahko pustimo grozdje v amforah eno leto. Ko imamo naslednjo trgatev, amfore izpraznimo in vanje damo nov letnik.« Kajti Božidar Zorjan je trdno prepričan, da v »tem času narava predela grozdje v popolnosti, naravni procesi se končajo.« Zorjanova vina uživajo brezhiben ugled tako med ljubitelji kot v strokovni javnosti, tudi mednarodni.

Ste vedeli, da je v Sloveniji pred nekaj leti nastalo prvo peneče se vino na svetu, pridelano v popolni temi? Ta je penino Untouched by Light spremljala od trgatve naprej. »A kot vedno poudarim: nikakor ne gre samo za zgodbo. Proces njenega nastanka namreč temelji na znanosti. Znanstvene raziskave ugotavljajo, da lahko naravna ali umetna svetloba kvarno vpliva na vsebino steklenic (tako peneče se vino kot mirno vino), razvijejo se lahko neželeni okusi,« je tedaj pojasnila Andreja Novak iz marketinga kleti Radgonske gorice.

Omenjeno penino je naša največja in najstarejša peničarska klet iz Gornje Radgone predstavila pred skoraj petimi leti, odtlej so mehurčki iz teme obšli že veliko sveta: bili so v Ameriki, Veliki Britaniji, drugod po Evropi, v Aziji in Avstraliji, ravno to pomlad pa so jih predstavili na kongresu gostinskega združenja JRE v Parizu. Konec preteklega leta so v Radgonskih goricah za doživetje, povezano s penino, ki se je ni dotaknila tema, prejeli tudi nagrado sejalec.

Vinar Božidar Zorjan ustvarja vina na samosvoj način.