Buteljke iz morskih globin

»Leta 2009 smo, prvi v tem delu sveta, penine potopili v morje in jih tam pustili zoreti. Prve so zorele leto dni, v zadnjem obdobju pa jih pet let pustimo v Piranskem zalivu na globini 20 metrov. Tam je stalna temperatura 12 stopinj Celzija in tudi tema, zaradi česar je to vino drugačno in boljše,« je prepričan štajerski vinogradnik Silvo Črnko. Kot doda, se mu je ideja, da penine potopi v morsko »klet«, porodila, ker se »hčerka potaplja, njeni starejši potapljaški kolegi so tu pa tam hladili vino v morju in tako se je začelo«.

Penina Oceanus združuje dve sorti, beli pinot in chardonnay, buteljka stane 150 evrov: »Pakiramo jih v unikatne lesene škatle. Večino prodamo v tujino, tudi v Ameriko, veliko zanimanje za to vino pa je tudi pri nas.« Mimogrede: pred petimi leti je, poleg penine Oceanus, na dnu morja prvič zorel še rumeni muškat iz vinogradništva Črnko.

Nekaj čisto novega: ob zvokih Tartinijeve glasbe

Pred kratkim so v Kopru predstavili prav posebno vino, ki je nastajalo pod vodstvom ljubiteljice žlahtne kapljice in glasbe Sare Pfeifer Milčinović. Že v študentskih letih je pripravila projekt Vino in glasba, saj je želela dokazati, da glasba ugodno deluje na mikroorganizme med alkoholnim vrenjem, razkisom in vinifikacijo. Nato je s pomočjo Boštjana Zidarja, glavnega enologa kleti Vinakoper, to idejo še izpilila.

Ob lanski 330. obletnici rojstva baročnega skladatelja je nastal projekt Tartini 330: Sound Experience by Sara. Z njim so dokazali, da glasba blagodejno vpliva na pridelavo vina, saj so refošku med celotnim procesom pridelave predvajali sonato Giuseppeja Tartinija z naslovom Re maggiore (po slovensko bi lahko rekli: Vladar). To skladbo so izbrali tudi zaradi imena, kajti refošk velja za kralja rdečih vin. Nastalo je 330 steklenic glasbenega vina. V kleti Vinakoper, ki je tesno sodelovala z Obalnimi galerijami Piran in piransko občino, so še povzeli, da je po dveh letih nastalo vino z »dokazano bolj uravnano in uglajeno kislino ter bolj všečnim vonjem in okusom«.

Bohinc iz Bohinjskega jezera

Bohinc pravzaprav ni vino, saj Bohinj seveda ni vinorodno območje – zato se unikatni napitek, ki zori v globinah znamenitega alpskega jezera, imenuje »fermentirana pijača z domačih brajd«. Nastaja vse od leta 2012, idejo zanj je dal Krsto Tripič iz znanega bohinjskega hotela, h kateremu spada tudi restavracija.

Zakaj bohinc? »Ideja se je porodila za točilnim pultom pri Tripiču, pač zato, da bi se domačini družili. Pri prvem letniku je grozdje prispevalo 24 hiš, pozneje se je vsako leto pridružil še kak domačin. Nazadnje je sodelovalo že 58 bohinjskih domačij, ob katerih so brajde s samorodnicami: jurko, izabelo in podobnimi,« je pojasnila direktorica družinskega hotela Irena Tripič. Steklenice vsako leto potopijo na isto mesto v jezeru, lokacija je skrivna, globina je znana: 45 metrov. Še ena zanimivost: ta napitek je druga bohinjska vinska kraljica (da, tudi to imajo v teh krajih) ponesla na naš najvišji vrh, odnesli pa so ga tudi na ocenjevanje fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic v Beltince in z njim osvojili srebrna in zlata priznanja.

Sara Pfeifer Milčinović in Sara vino, Pfeifer ki je Milčinović nastajalo in vino, ki je nastajalo ob Tartinijevi melodiji. ob Tartinijevi melodiji.