Brinini rjavčki

○ 250 g masla

○ 150 g jedilne čokolade

○ 150 g sladkorja, 3 jajca

○ 80 g moke, 80 g kakava v prahu

○ žlička pecilnega praska, solni cvet

1 Pečico segrejemo na 180 stopinj.

2 V vodni kopeli stopimo čokolado in

maslo.

3 V večji skledi penasto umešamo

jajca in sladkor.

4 V manjši posodici zmešamo skupaj moko, pecilni prašek in kakav v prahu.

5 Ko se maslo in čokolada stopita,

ju odstavimo in počakamo, da se malo ohladita (drugače bodo jajca zakrknila).

6 Nato masleno-čokoladno zmes vlijemo k penasto umešanim jajcem.

7 Vse skupaj zmešamo in dodamo

suhe sestavine.

8 Z lopatko mešamo toliko časa, da v

skledi ni več grudic.

9 V pekač (približno 15 x 20 centimetrov) položimo po dnu in robovih papir za peko, nato nanj vlijemo maso.

10 Pečemo približno 25–30 minut. Ko vzamemo iz pečice, mora biti sredina še rahlo tekoča.

11 Po pečenem pecivu posujemo solni cvet. Počakamo, da se ohladi, nato razrežemo. niso bili naporni le fizično, ampak tudi psihično. Zdi se mi, da je hrana, ki jo pripravljam, del mene, in tako sem močneje doživljala tudi vse kritike oziroma mnenja sodnikov, namenjena moji hrani.

Je pa res, da se mi pri 23 letih dogaja toliko, da se mi kdaj zdi, kot da sem stara 40 let ali več, in da potrebujem malo več časa zase. Moj urnik je trenutno res pester, v enem dnevu imam na sporedu tudi deset opravkov, vsega je res veliko in ves čas se nekaj dogaja. A pazim, da ujamem svoj ritem in ne pregorim. Kajti zdi se mi, da če nekaj opravljaš z veseljem in s srcem, če si usklajen s svojim poslanstvom, ti lahko vse uspe.

O sodelovanju z vplivneži se zadnje čase veliko govori. Kaj si vi mislite o vsem tem?

V mesecu dni sem v bistroju Jaz delala res veliko, in ko sem potem prejela plačo, je bila nižja od zneska, ki sem ga zaslužila z objavami na družbenih omrežjih, torej od zneska, ki so mi ga za objave njihovih izdelkov na mojih kanalih plačala različna podjetja. Drži, da v vsako objavo vložim svoj čas in kreativnost, a vseeno: ni logike, da je enomesečno delo za štedilnikom, vse tiste ure, preživete v kuhinji, manj plačano kot objave na družbenih omrežjih. Te ti brez dvoma vzamejo veliko manj časa in tudi niso ne fizično ne psihično tako naporne kot delo v kuhinji.

Kje se torej skriva vaša prihodnost?

Tega še ne vem, a jasno mi je, da se še ne želim zasidrati. Če bi se zdaj odločila za nekaj, bi omejila svojo kreativnost. Na vse skupaj gledam kot na jadranje – nekaj časa počakaš v zalivu in greš nato naprej. Tudi zato, da bi dobila novo znanje, me zelo zanima tujina, denimo Nizozemska, Švica ali že omenjena Velika Britanija.

Še nekaj: kaj bi svetovali tekmovalcem nove sezone MasterChefa Slovenija?

Ves čas naj jim bo jasno, da je to resničnostni šov in ne kuharsko tekmovanje. Gledalci tudi zelo hitro ugotovijo, kdo je tam zaradi medijske prepoznavnosti in kdo se je v oddajo vključil zaradi srčne želje in zato, da bi se naučil kaj novega o kuhanju. Naj bo tekmovalcem tudi jasno, da medijska hiša naredi nekaj za njihovo prepoznavnost, ne pa vsega. S sodelovanjem v takem šovu se le ustvari val, ki ga je treba zajahati in na njem obdržati ravnotežje.