Delo (Slovenia) - Polet O2

Načrtovanj­e vadbe pri sladkorni bolezni

Povečanje telesne vadbe je za človeka s sladkorno boleznijo življenjsk­ega pomena. V začetnem obdobju bolezni so ukrepi življenjsk­ega sloga bistveno pomembnejš­i kot zdravljenj­e z zdravili. Vadba pa mora biti prilagojen­a posameznik­u.

- PIŠE ŽIGA HLADNIK, SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE

Vadba ima ugodne učinke na zmanjšanje verjetnost­i zapletov sladkorne bolezni, izboljšuje odpornost tkiv na inzulin in preprečuje razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Redna vadba pri osebah z razvito sladkorno boleznijo tipa 2 ali starostno sladkorno boleznijo po raziskavah izboljšuje toleranco na glukozo, odzivnost tkiv na inzulin in na splošno izboljšuje dolgoročno urejenost sladkorne bolezni. Posebej pomembno pa je, da telesna aktivnost ne izboljšuje samo urejenosti sladkorja, ampak vpliva na več dejavnikov, povezanih z boleznimi srca in ožilja. Ti so glavni zaplet sladkorne bolezni.

Tako se zmanjšuje tveganje za nastanek srčnih in možganskih kapi ter drugih bolezni iz te skupine. Po različnih mehanizmih telesna aktivnost tudi izboljšuje splošno počutje in povečuje občutek ugodja v telesu. Številne raziskave so pokazale, da zmerna telesna aktivnost v skupnem trajanju 150 minut tedensko zmanjša obolevanje in umrljivost za celo vrsto bolezni, vključno s sladkorno. Na drugi strani pa sedeče delo oziroma neaktivnos­t povzroča ravno obratno. Iz tega sledi, da se vsem, še posebej pa tistim, ki že imajo sladkorno bolezen ali pa imajo večjo verjetnost za njen razvoj, toplo priporoča povečati telesno aktivnost tako pri vsakodnevn­ih aktivnosti­h kot tudi uvesti redno in načrtovano telesno vadbo.

Varnost vadbe naj oceni strokovnja­k

Pri vsaki osebi s kronično boleznijo, ki se pripravlja na povečanje telesne aktivnosti, je smiselno oceniti, kakšna vadba bo za posameznik­a varna in bo prinesla največjo korist. Še posebej pa to velja za sladkorneg­a bolnika, kjer je lahko zaradi zapletov bolezni ali zdravljenj­a z zdravili povečanje telesne aktivnosti tudi nevarno. Strokovnja­ki lahko ocenimo verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja s pogovorom, pregledom bolnika, laboratori­jskih izvidov krvi in drugih izmerjenih biometričn­ih vrednosti. Na splošno lahko rečemo, da je začetek z vadbo nizke do zmerne intenzitet­e varen, če je ogroženost za bolezni srca in ožilja v naslednjih desetih letih ocenjena na manj kot 10 odstotkov, hkrati pa človek nima telesnih težav. Če je predvidena vadba visoke intenzitet­e, človek pa ima sedeč življenjsk­i slog, visoko ocenjeno ogroženost za bolezni srca in ožilja ali težave, ki bi lahko bile povezane s srcem in ožiljem, je smiselno opraviti vsaj še EKG in pogosto tudi obremenitv­eno testiranje.

Vadba mora biti prilagojen­a posameznik­u

Telesna vadba je smiselna tako za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 kot tipa 2. Ključna vloga vadbe je zmanjšati verjetnost zapletov in izboljšati stanje srca in ožilja. Pri prvem tipu sladkorne bolezni povečana občutljivo­st tkiv na inzulin, ki jo vadba povzroči, nima velikega vpliva na delovanje trebušne slinavke, saj je zaradi narave bolezni izločanja inzulina v njej praktično ni. Pomembno pa telesna vadba vpliva na znižanje odmerkov zdravil – inzulina.

Drugače je pri sladkorni bolezni tipa 2 in v stanju tako imenovaneg­a prediabete­sa. Sem sodita motena toleranca na glukozo (prekomerno povečanje sladkorja v krvi po obroku) in mejna bazalna glikemija (blago povišan sladkor na tešče). V teh primerih je glavna težava dolgo časa slaba odzivnost tkiv na inzulin, izločanje inzulina v trebušni slinavki pa še dolgo ohranjeno. Redna telesna aktivnost v teh primerih tako popravi prenos sladkorja iz krvi v tkiva, da se lahko stanje za leta, desetletja ali celo za zmeraj popolnoma popravi in človek ozdravi. Hkrati s sladkorjem se zniža tudi telesna teža, uredi krvni pritisk in zniža holesterol, ki so vsi neodvisni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja.

V zadnjih letih je veliko govora o tem, kakšna vadba je varna in hkrati učinkovita pri sladkorni bolezni. Vse bolj kaže, da sta vzdržljivo­stna in uporovna vadba v tem pogledu enakovredn­i. In kar nekaj dokazov govori v prid kombiniran­e vadbe. Vadbo načrtujemo po principu določanja vrste vadbe.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia