Rojstni kraj naše edine svetnice
Pilštanj je majhno naselje na zahodnem obrobju Kozjanskega hribovja; nekoč izjemno pomembna postojanka, danes skoraj izumrl
rg Pilštanj na Kozjanskem se je oblikoval na skromnem platoju med dvema vrhovoma. Naselje je nastalo predvsem kot izjemna strateška postojanka, saj je od tu omogočen širok pogled po celotnem južnem območju. Tako je bila na Pilštanju tudi ena od obveščevalnih postaj, ki je s kresovi naznanjala prihod Turkov v deželo. Nekdaj so bile razvite dejavnosti kamnoseštva in
Tlončarstva ter sušenja drnulj in izdelovanja drnulovca, žganja s posebnim okusom. Legenda pravi, da naj bi se na gradu Pilštanj grofu Engelbertu iz Pilštanja in njegovi ženi Tuti okoli leta 973 rodila sv. Ema Krška. Tu so imeli njeni starši sprva fevd, pozneje dedno posest. Je edina slovenska svetnica, ustanoviteljica samostana v Krki na Koroškem. O tem pričajo njena freska in kip v cerkvi sv. Mihaela, kip pod gradom in stekleni kip v steni Varne hiše. Nekoč sta bila tu dva gradova, ki sta danes žal v razvalinah. Že v desetem stoletju je bil zgrajen grad Peilenstein.
Ernest Pilštanjski Bilenstain
Attemsi,
Ernest de v smeri Buč in se peljemo skozi Kozje. Na hribu kmalu uzremo Pilštanj in njegovo cerkev sv. Mihaela.
Leta 1404 je Pilštanj prvič omenjen kot trg, ki je leta 1431 dobil pravico do Mihaelovega sejma, leta 1505 pravico do sejma na dan svetega Primoža in Felicijana, pozneje pa še do štirih letnih sejmov. Pilštanj je imel običajne trške pravice in privilegije, čeprav je na srebrnem pečatniku s pilštanjskim grbom iz sredine 15. stoletja naziv civitatis (mesto). Simbol trških pravic, sodstva in pomena trga je predstavljal pranger ali sramotilni steber, na katerem so kaznovali manjše prestopnike. Namen kaznovanja na prangerju je bilo predvsem javno zasmehovanje.
Svojo vlogo je začel izgubljati v 19. stoletju.