Z umivanjem nad okužbe
Marsikje po svetu še vedno nimajo možnosti rednega in ustreznega umivanja rok; dosledna higiena mora postati stalnica vsake družbe
3 milijardam ljudi topla voda in milo nista samoumevna.
Novi koronavirus nam ne pušča veliko možnosti: zdravimo ga težko, cepiva proti njemu ni, preostanejo nam le strogi zaščitni ukrepi, glasneje kot kadar koli ob svetovnem dnevu umivanja rok opozarja zdravstvena stroka. Higiena rok za vse je letošnje geslo, iniciativo Svetovne zdravstvene organizacije pa glasno podpira tudi Unicef, ki poudarja pomen higienske oskrbe po vsem svetu, sploh zdaj, ko smo se znašli v primežu covida-19.
Ta nas je opomnil, da je umivanje rok preprost, cenovno dostopen, a izjemno učinkovit ukrep za zajezitev širjenja okužbe in nepogrešljiv sestavni del vsakega zdravega okolja, dosledna higiena pa mora preprosto ostati oziroma postati stalnica vsake družbe. A marsikje je še vedno nedostopna, strašljive številke kažejo, da kar tri milijarde ljudi nima možnosti rednega in ustreznega umivanja rok, strokovnjaki pa opozarjajo, da jim ne manjkata le topla voda in milo, nujni sta tudi ozaveščenost o pomembnosti dosledne higiene in vzpostavitev zdravih
Pipo zapremo s komolcem
Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit. Roke pod tekočo vodo najprej dobro omočimo, tako odplaknemo kar precej mikroorganizmov s površine rok, in miljenje, ki sledi, je učinkovitejše. Milimo vsaj 20 sekund; pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celotni površini dlani, hrbtišč, med prsti, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti in zapestij. Milo dobro speremo in roke dobro osušimo. Najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, zlasti če nismo doma, svetujejo na NIJZ. navad ter standardov. Pri tem je ključno poudarjati, da smo za svoje zdravje večinoma odgovorni sami in tako tudi za zdravje ljudi v svoji okolici, k čemur pa lahko občutno pripomoremo tudi s čistimi rokami. Kot poudarja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se številne bolezni širijo prav prek kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikroorganizmov na različne površine in ljudi. Resda smo zdaj sredi koronske krize, a ne smemo pozabiti, da je jesen tudi čas, ko se nam približuje obdobje gripe in drugih respiratornih okužb, pred katerimi se bomo ob upoštevanju drugih zdravstvenih smernic ubranili tudi z vestnim umivanjem rok.
Umazanija in mikroorganizmi
A žal podatki kažejo, da odrasli, ki bi morali biti zgled mlajšim, pri tem vsakdanjem opravilu nismo vedno dovolj natančni, predvsem pa si rok ne umijemo vedno, kadar je to potrebno. Z umivanjem z rok odstranimo umazanijo in prehodne mikroorganizme, ki so se prilepili na kožo ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi ljudmi ali z okoljem, prav ti mikroorganizmi pa so največkrat vzrok za različna obolenja.
Roke si umijemo vedno, kadar so vidno onesnažene ali mokre; pred pripravo jedi, vmes in po njej; pred jedjo; preden koga hranimo; pred nego bolnika v domačem okolju in po njej; pred oskrbo poškodbe in po njej; po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča; po smrkanju, kihanju, kašljanju; po dotikanju živali ali živalskih odpadkov; po dotikanju odpadkov ter ob prihodu domov. Sicer pa naj bi to delali tako pogosto, kot je glede na naša opravila potrebno, predvsem pa ob pravem trenutku in seveda pravilno. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni in da z dotikanjem posameznih predelov telesa v svoje telo ne zanesemo škodljivih mikroorganizmov, še poudarjajo na NIJZ.