Čudežna ženska kot Kleopatra razburja javnost
Gal Gadot in Patty Jenkins združujeta moči za film Kraljico Nila najsloviteje upodobila Elizabeth Taylor
USTVARILI sta film, ki bi znal ženskam na široko odpreti vrata v Hollywood, tam po zaslužkih še vedno kraljujejo moški. Režiserka Patty Jenkins je pred tremi leti namreč postregla s hitom Čudežna ženska, ki ni le prvi superjunaški film pod žensko taktirko, pač pa s skoraj 700 milijoni v kinoblagajnah tudi najdonosnejši film v zgodovini, ki ga je režirala ženska. Glavna igralka Gal Gadot, ki si je v letošnjem letu ponovno nadela ogrinjalo čudežne ženske, pa je pristala v elitni trojici največjih igralskih zaslužkaric. Zlati ženski par sedme umetnosti, torej, ki zdaj spet združuje moči.
»Rada se podajam na nova potovanja, obožujem vznemirjenje ob novih projektih, vzhičenje oživljanja novih zgodb. In Zgodba o Kleopatri je tista, ki jo že dolgo želim povedati,« je tvitnila Gadotova, ki bo pod Pattyjino taktirko na velika platna prenesla zgodbo slovite egipčanske kraljice, ki jo imajo filmofili morda najbolj v spominu v podobi Elizabeth Taylor.
Kostumsko izjemna biografska zgodba o Kleopatri iz leta 1963 se je zapisala v filmsko zgodovino. Ne le ker sta se glavna igralca Elizabeth Taylor in Richard Burton
med snemanjem zapletla
v strastno romanco, četudi poročena z drugima, ter tako poskrbela za razburjenje in naslovnice svetovnih tabloidov. Pač pa tudi zato, ker je bil s proračunom 37 milijonov najdražji film, ki ga je Hollywood do tedaj posnel, in je studio 20th Century Fox kljub mastnemu zaslužku 49 milijonov skoraj poslal v bankrot. A prav te zgodbe
se zdaj lotevata Gadotova in Jenkinsova, za scenarij pa je že poprijela Laeta Kalogridis, ki se je podpisala tudi pod Scorsesejev Zlovešči otok z Leonardom DiCapriem.
Zamisel za film o Kleopatri je dala prav Gadotova, razvijati pa ga je začela njena produkcijska hiša Pilot Wave. Zvezdnica ni usekala mimo, vsaj sodeč po menda burni dražbeni bitki med filmskimi studii, iz katere je kot zmagovalec odšel Paramount Pictures.
Za snemalne pravice so se menda potegovali tudi Universal, Warner Bros., Apple in Netflix. Da so bila pogajanja precej trda, ni presenetljivo, saj ideja o vnovični ekranizaciji Kleopatrine zgodbe že dolgo buri domišljijo filmarjev. Najbolj glasne in dolgotrajne so (bile) predvsem govorice o filmski adaptaciji zgodbe o kraljici Nila pod Sonyjevim okriljem, pri projektu, ki (še) ni zaživel, pa se je omenjalo vrsto režiserjev, tudi Jamesa Camerona, Davida Fincherja in Denisa Villenueva, kot potencialni igralki pa sta najbolj izstopali Angelina Jolie in najbolj nedavno Lady Gaga. T. P.