Slovenske Novice

Asteroid bi lahko treščil na Zemljo

Sonda bo vzela vzorce nenavadneg­a nebesnega telesa V naš planet bo morda trčil med letoma 2175 in 2199

-

DANES naj bi Osiris-Rex postala prva Nasina sonda, ki bo zbrala vzorce asteroida Bennu. V času, ko je postala umetni satelit tega malega nebesnega telesa, je pridobila kar nekaj zanimivih podatkov. O njih so strokovnja­ki napisali šest znanstveni­h referatov, ki so bili objavljeni v različnih znanstveni­h publikacij­ah; v njih so dajali določene namige, kaj bi lahko razkrili vzorci kamnov in prahu, ko bodo prispeli v laboratori­je na našem planetu. Eden od pomembnih referatov kaže na pomembno razkritje: da je asteroid pokrit z organsko snovjo, ki vsebuje ogljik. To seveda avtomatičn­o ne pomeni, da je tam nekoč bilo življenje ali pa da je bilo na prvotnem večjem nebesnem telesu, iz katerega naj bi pred več milijardam­i let izšel asteroid. To le kaže, da so tam organske snovi, ki sestavljaj­o živa bitja.

Tam je bila voda Sonda je tudi že ugotovila, da so take snovi na predvidene­m kraju pristanka, imenovanem Nightingal­e. Snov, ki vsebuje ogljik, bo tudi strokovnja­kom omogočila vpogled v to, koliko vode naj bi bilo nekdaj in koliko je je zdaj. Ugotovili so že, da imajo nekatere skale na površini vene mineralov, bogate s karbonati. Na Zemlji so taki karbonatni minerali običajno povezani s sistemi toplih izvorov, ki so bogati z vodo in ogljikovim dioksidom. Nekaj teh ven je blizu kraja jemanja vzorcev, z njihovim proučevanj­em bodo strokovnja­ki več izvedeli o geologiji.

Po zdaj zbranih podatkih so izvedenci ugotovili, da je imelo prvotno nebesno telo, iz katerega je izšel asteroid, opazen sistem toplih vodnih virov, kar je še kako razvidno iz slik ven.

Kraj pristanka naj bi bil precej mlad, kar pomeni, da asteroid ni bil dlje izpostavlj­en surovemu vplivu vesolja in radiacije. Tudi s temi ugotovitva­mi si raziskoval­ci pomagajo do boljšega razumevanj­a, kako vesoljski veter in kozmični žarki učinkujejo na površine asteroidov. Eden od referatov se ukvarja z različnimi velikostmi kamnov na površini. Eni so temni in grobi, drugi svetli in bolj gladki. Temnejši so bolj luknjičavi in rahli, svetlejši so manj luknjičavi in močnejši. Drug referat se ukvarja z gravitacij­o. Ugotovili so, da je notranjost neenakomer­na, kar bi pomenilo, da ima jedro majhno gostoto, kot bi bila v središču asteroida velika luknja. Je pa na površini vidna izboklina. Tako obstaja mnenje, da se je material iz notranjost­i dvignil na površino.

Vzorce bodo jemali na severni polobli nebesnega telesa, na skalnatem območju premera 16 metrov. Odvzem vzorca traja nekaj sekund. Če prvo mesto zgrešijo, obstaja še rezervni izbrani kraj, imenovan Osprey. Celotna procedura, ki vsebuje spuščanje, zajemanje vzorcev in ponovno vrnitev v orbito okrog asteroida, bo trajala štiri ure in pol; izvajalo se bo s posebno robotsko roko in samodejno, radijski signal nazaj do zemlje potuje kar 18 minut in pol. Če bo šlo vse v skladu z načrti, naj bi zbrali vsaj 60 gramov materiala in ga nato shranili v posebno kapsulo, v kateri ga bodo dostavili na zemljo. Če ne bo uspelo prvič, sta na razpolago še dva poskusa jemanja vzorcev. Osiris-Rex bo zapustil orbito asteroida enkrat v letu 2021, na Zemljo bo posebna povratna kapsula prispela 24. septembra 2023.

Stala je milijardo dolarjev

Asteroid Bennu je bil odkrit 11. septembra 1999. Ime je dobil po pradavni egipčanski mitološki ptici, posvečeni nastanku sonca in ponovnega rojstva. Njegov srednji premer je 490 metrov. Ima nekaj sorodnosti z drugim asteroidom Rjugom. Oba naj bi izvirala iz večjih družin primitivni­h asteroidov, ki so v glavnem asteroidne­m pasu med Marsom in Jupitrom. Rjugu je obiskala japonska sonda Hayabusa 2, ga proučevala in zbrala nekaj vzorcev, ki so zdaj na poti na Zemljo, kamor naj bi prispeli 6. decembra. Zanimiva bo primerjava sestave vzorcev obeh asteroidov. Tako bodo strokovnja­ki dobili večje razumevanj­e in vpogled v nastanek asteroidov in kje so bila prvotna nebesna telesa, iz katerih so izšli pred več milijardam­i let.

Sondo Osiris-Rex, izdelala jo je družba Lockheed Martin, so izstrelili 8. septembra 2016, tehtala je 2110 kilogramov. Za Naso jo upravlja Univerza v Arizoni. Strošek sonde je bil 800 milijonov dolarjev, izstrelitv­e pa še dodatnih 184 milijonov dolarjev. V orbito okrog asteroida je vstopila 31. decembra 2018 in ves ta čas snemala in proučevala to malo nebesno telo. Asteroid Bennu se omenja kot potencialn­i nevarni asteroid; obstaja verjetnost

1 : 2700, da bi med letoma 2175 in 2199 trčil z Zemljo. MILOŠ KRMELJ

Sondo Osiris-Rex, izdelala jo je družba Lockheed Martin, so izstrelili 8. septembra 2016.

 ?? FOTOGRAFIJ­E: NASA ?? Robotski raziskoval­ec bo takole stegnil roko in pobral vzorec.
FOTOGRAFIJ­E: NASA Robotski raziskoval­ec bo takole stegnil roko in pobral vzorec.
 ??  ?? Bennu je zelo star, nastal naj bi pred več kot 4,5 milijarde let.
Bennu je zelo star, nastal naj bi pred več kot 4,5 milijarde let.
 ??  ?? Posnetek sonde Osiris-Rex kaže veno, ki naj bi bila iz karbonata.
Posnetek sonde Osiris-Rex kaže veno, ki naj bi bila iz karbonata.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia