Rešujejo zapuščene, zanemarjene in lačne
Celjskemu društvu proti mučenju živali hrano donirali tudi znani Slovenci
»ŽAL SE ŠE vedno dogaja, da se ljudje želijo znebiti mladih muck. Tudi tako, da jih kar v škatli odložijo ob kakšni prometni cesti ali v gozdu. Imeli smo že primer, ko jo je nekdo odvrgel kar skozi okno avtomobila. Podobno usodo doživljajo tudi pasji mladiči. Naleteli smo tudi že na lastnike, ki za odrasle pse ne skrbijo primerno. Bodisi da so ti na prekratkih ali pretesnih verigah, na prostem, kjer nimajo ustreznega zavetja pred vremenskimi nevšečnostmi, pogosto so brez hrane in vode. Naleteli smo že na primer, ko je lastnik živel čisto drugje, medtem ko je psa obiskoval na vsakih nekaj dni,« nam odstre nekaj najbolj žalostnih zgodb, ki so jih doživeli v Društvu proti mučenju živali (DPMŽ) Celje v minulih letih, podpredsednica Verica Štante. Omenjeno društvo je eno najstarejših tovrstnih v Sloveniji, katerega člani skrbijo za zavržene domače in rejne živali, se borijo proti nehumanemu ravnanju z njimi in o tem ozaveščajo širšo javnost. Imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, sredstva pa pridobivajo s članarino in donacijami članov, drugih posameznikov ter podjetij. »Zbrani denar namenimo za zdravljenje in cepljenje živali pa tudi nakup hrane za brezdomne živali. Občine pa poskrbijo za sterilizacijo in kastracijo, da preprečimo čezmerno nekontrolirano razmnoževanje,« pove Štantetova. Kdaj natanko je bilo društvo ustanovljeno, niti ne vedo točno, saj so številni nekdanji akterji žal že pokojni. »Moja stara mama Melita Furlani ni bila med ustanoviteljicami, je bila pa njegova gonilna sila od začetka sedemdesetih do sredine devetdesetih. Vsak dan se je s kolesom vozila po Celju in okoliških krajih, vse od Žalca do Vojnika, Dobrne, Štor, Šentjurja in Laškega, ter reševala zapuščene, zanemarjene in lačne domače in rejne živali. Podajala je tudi prijave prekrškovnim organom, pisala dopise, zbirala denarna sredstva. Sredi devetdesetih jo je nasledila Irena Volgemut, ki je ves svoj čas in energijo namenila delu v društvu in pomoči živalim,« pravi predsednik DPMŽ Celje
Matej Videčnik, vnuk Melite Furlani. Zagotovo so imeli člani in članice pred desetletji neprimerno težje delo kot danes, ko komunicirajo tudi prek facebooka. Gonilna sila društva je zdaj Verica Štante s svojo ekipo, s katero obiskuje vrtce in šole, kjer otroke ozaveščajo o pomenu primernega odnosa in skrbi do živali. Obiskujejo tudi domove za starejše in starostnikom s kakšno mucko ali kužkom popestrijo dan.
Število članov društva je skozi različna obdobja nihalo, enkrat jih je bilo več, drugič manj, k sreči pa nikoli ni povsem usahnilo. Danes jih je okoli sto, a zelo malo operativnih. Veseli so številnih donatorjev, od večjih do posameznikov, brez katerih svojega dela ne bi zmogli opravljati. Verica Štante pove: »Naš moto je steriliziraj, kastriraj, posvajaj. Pri čemer, po svojih močeh, pomagamo tudi tistim, ki se odločijo, da bodo posvojili kakšno brezdomno mucko, ki potrebuje veterinarsko oskrbo. Zato zbiramo donacije in prosto
Prav to, da je veliko dobrih ljudi, ki so pripravljeni pomagati z donacijami ali nakupom hrane, nas navdihuje in nam daje moč za naprej.
voljne prispevke, bodisi prek SMS-sporočil ali s hiškami v nekaj večjih trgovskih centrih, v katere ljudje odlagajo hrano, ki jo kupijo za živali.« Skoraj vsako leto k donacijam pozovejo znane obraze in tudi letos, ko praznujejo pol stoletja delovanja, ni bilo nič drugače. »Našemu apelu so se prijazno odzvali pevka mag. Alenka Gotar z možem Anžetom Šuštarjem, ki je prav tako glasbenik, pa pevec Jože Kastelo in Sabina Mlakar, ki je sodelovala v šovu Ljubezen po domače. Izkazali so se Dolores Ponoš
z Maticem Nareksom,
podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek ter župan Občine Štore Miran Jurkošek. Petdesetletnico smo sicer želeli praznovati nekoliko drugače, z več povabljenimi gosti in stojnico, a zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja okužb z novim koronavirusom, nam to ni bilo dano. Kljub vsemu smo veseli, da je bil odziv velik, in prav to, da je veliko dobrih ljudi, ki so pripravljeni pomagati z donacijami ali nakupom hrane, nas navdihuje in nam daje moč za naprej,« sklene Verica Štante.