Gimnazijci vabijo v plastični gozd
Dijaki opozarjajo na alternativne načine ponovne uporabe plastike V letu koronavirusa narašča tudi uporaba tovrstne embalaže
CELJE • »Spremljali smo tedensko uporabo plastične embalaže v domačem okolju in našteli, da vsak član gospodinjstva v tednu dni odvrže povprečno dva kosa embalaže, v katero so pakirana živila, vsaj eno vrečko za enkratno uporabo, eno prazno plastenko, ob tem pa še 0,6 kosa prazne embalaže za higieno in kozmetiko, 0,2 kosa odpadne embalaže za čistila in 1,5 kosa druge plastične embalaže za enkratno uporabo. Skupno torej 6,5 kosa, kar na gospodinjstvo s štirimi člani znaša skupaj kar 26 kosov v tednu dni,« je ob Mesecu prostora zapisala Klara Sapor, maturantka celjske likovne gimnazije. Glavni izvor težav ni v količini odvečne plastike, temveč v nas, potrošnikih, opozarja dijakinja.
Brezmejno – plastično mesto
V Mesec prostora, ki že več kot desetletje poteka pod okriljem ministrstva za okolje in prostor, se peto leto zapored aktivno vključuje tudi Gimnazija Celje – Center (GCC), še posebno dijaki umetniške gimnazije likovne smeri. Pri predmetu bivalna kultura v sodelovanju z mentorji z Zavoda SR pripravljajo urbanistične delavnice Enajsta šola pod mostom, ki so letos potekale pod naslovom (Brez)mejno – plastično mesto. (Brez) mejno je namreč krovna tema letošnjega šolskega leta na GCC, v katerem v Sloveniji in svetu zaznamujemo pomembne zgodovinske mejnike, kot so 100-letnica političnih meja Evrope, 30-letnica osamosvajanja in osamosvojitve, 220-letnici rojstev Franceta Prešerna in Martina Slomška ...
Tema je še kako pomembna, saj je obdobje koronavirusa tudi v okolje prineslo nove in večje količine odpadkov.
Modna revija iz reciklaže
Dijaki so iskali inovativne načine uporabe odpadne embalaže. Tako so denimo teden dni v domačih gospodinjstvih zbirali odpadne kose in iz njih oblikovali oblačila, izdelke pa na ogled postavili kar v središču Celja. Kot je zapisal ravnatelj celjske gimnazije Gregor Deleja, se je letošnja tematika povezala s prostorskim
Glavni izvor težav ni v količini odvečne plastike, temveč v nas, potrošnikih.
razvojem in mestom tako, da so dijaki iz odpadnih plastenk izdelali inštalacijo ter jo namestili v javni prostor mesta. Ta predstavlja plastični gozd in je umeščena v sicer naravno parkovno ureditev ob gimnaziji, kjer ob že postavljeni glineni inštalaciji, ki se počasi po naravni poti razkraja, opozarja prav na dolgotrajno razgradnjo plastike v naravi. Če se na eni strani naravni material gline razkroji v dobrih dveh tednih, bo za razgradnjo ene plastenke potrebnih kar 450 let. »Do letos, ko je bila tema brezmejnost v plastičnem mestu, smo nagovorili že ekologijo, učinkovito rabo prostora, trajnostno mobilnost, analize in objektivne kritike določenih lokacij (šolsko parkirišče, Kosovelova ulica, Dečkovo naselje). Dijaki s takšnim načinom dela pri predmetu bivalna kultura pridobivajo konkretne izkušnje, seznanijo se z aktualno problematiko prostorskega načrtovanja in trajnostnimi načeli bivanja,« je pojasnila profesorica Maja Rak, mentorica. Poudarila je še, da je pomemben del učnega procesa razvijanje razmišljujočega odnosa do sveta z željo, da so mladi njegovi aktivni udeleženci.
Prihodnost v rokah mladih »Vsakoletno sodelovanje z dijaki GCC prinaša vedno nov izziv, kako aktualno prostorsko problematiko približati mladim in jo predstaviti na tak način, da ne bo zvenela suhoparno, na drugi strani pa ne preveč površno ali banalno. Letošnje leto je sicer ponujalo celo vrsto tem, ki bi se jih splačalo podrobneje obravnavati, saj smo v času karantene po mojem mnenju začeli bolj ceniti kakovostno urejena območja v svojih lokalnih okoljih, kjer smo preživljali več časa. A se tudi