Borat se norčuje celo iz holokavsta
Filmarje toži družina ženske, ki je preživela holokavst S snemanja kotiljona v hudem šoku odšla oče in hči
DA BO nadaljevanje filma Borat o čudaškem kazahstanskem novinarju, o katerem je zamisel že pred 15 leti vzniknila v glavi Sache Barona Cohena, dvignilo nekaj prahu, je bilo pričakovati. Čeprav morda ne tolikšnih oblakov, in to že pred njegovo premiero. A čeprav film na pretočni portal Amazon komaj prihaja, in sicer konec tega tedna, 23. oktobra, se je že vpletel v sodno bitko. Ustvarjalce je na zatožno klop namreč zvlekla hči letošnje poletje umrle Judith Dim Evans, ki je preživela holokavst in o tem tudi spregovorila za filmske kamere. A v prepričanju, da gre za verodostojen dokumentarec in ne hollywoodsko komedijo, četudi z močnim čutom za družbeno kritiko.
Že prvi film o Boratu nas je naučil, da Cohen prek svojega odpuljenega lika razgalja in se (na svojstven način) norčuje iz šovinizma, hinavščine, sovraštva do žensk in antisemitizma. In četudi naj bi bila v osrčju prihajajočega drugega dela filma koronavirus in ameriška politična desnica, se Cohen, sicer sam judovske veroizpovedi, ni mogel ogniti niti temi antisemitizma. Zavoljo filma je januarja tako pristopil k Judith in z njo v sinagogi posnel intervju, v katerem je zajadrala v boleče spomine na holokavst. »Ko je pozneje izvedela, da niso snemali dokumentarca, pač pa komedijo, ki se norčuje iz holokavsta in judovske kulture, je bila zgrožena in, milo rečeno, močno vznemirjena. Ko bi ji vnaprej razložili, za kakšen film gre, ne bi nikdar in nikakor privolila v intervju,« v listinah pred dnevi vložene tožbe odzvanjajo besede odvetnika Adama Hoipkemierja, ki ga je najela Michelle Dim St. Pierre, Judithina hčerka, ki v imenu nedavno umrle mame terja zadoščenje. Kajti čeprav filma ni videla, naj bi v končni izdelek vključili tudi nekaj izsekov intervjuja z Judith. Michelle pa zdaj zahteva, da kadre z njeno mamo izrežejo, želi pa tudi odškodnino v višini 64.000 evrov.
Kako se bo tožba razvila, bo odvisno tudi od tega, ali je pokojna Dim Evansova podpisala v filmski industriji precej razširjeno izjavo, ki producentom dopušča, da posneti material uporabijo, kakor želijo in kot se jim zdi primerno.
Družina Evans se zaradi prihajajočega filma čuti prizadeto. A ni edina, ki so jo ustvarjalci Borata nekoliko prinesli naokoli, ko so zamolčali, kaj v resnici snemajo. Nasmolili so tudi Willa Davisa in njegovo najstniško hčer Abby, ki so ju povabili k snemanju filmskega prizora, ki pripoveduje o dekletovem vstopu v družbo in njenem prvem kotiljonu. Kar sta rade volje sprejela, ne nazadnje se je Abby zavoljo te tradicije že učila plesov, kot sta valček in fokstrot, snemanje pa je obljubljalo, da se bosta z očetom lahko lepo oblekla, se na snemanju nekoliko pozabavala, naplesala, najedla in še dobila vsak petdesetaka. A se je njuno navdušenje hitro prevesilo v nejevero, nekoliko pomešano s ponižanjem. Po scenariju naj bi na filmskem plesu v družbo vstopila tudi vzhodnoevropsko dekle in njen oče, ki pa je imel neprimerne opazke, denimo, kolikšna je cena Willove hčere. Ob začetku plesa pa je »Vzhodnoevropejka nenadoma dvignila krilo visoko v zrak, se začela divje vrteti, nato pa je pokazala, da pod obleko sploh nima spodnjega perila. Odšla sva, z Abby nisva imela pojma, kaj se je zgodilo.« Do
Že v prvi film so bili vključeni nespisani pogovori in srečanja z resničnimi Američani, ki so verjeli, da se v resnici pogovarjajo s tujcem, ki snema dokumentarni film.
večera tistega istega dne, ko jima je prijatelj povedal, da sta bila v resnici del Borata, čudaški in neprimerni »oče« podivjane Vzhodnoevropejke pa v resnici Sacha Baron Cohen. In tedaj se je Willu in Abby tudi razjasnilo, čemu sta morala pred snemanjem rešiti spletni kviz na temo pop kulture, med vprašanji pa je bilo tudi, ali prepoznata osebe, kot so Will Ferrell, Sacha Baron Cohen in Mike Huckabee. Davis je prepoznal zgolj slednjega. T. P.