Cerkveni zvon jim krati spanec
Jožeta Smoliča iz Bevk moti prepogosto nočno zvonjenje Župnik Janez Očkon mu odgovarja, naj se na to navadi
Ljudje ponoči ne morejo spati. Mi bi radi zvečer spali ob odprtih oknih, ampak jih moramo imeti zaprta.
BEVKE • (Pre)glasni cerkveni zvonovi v zadnjih letih med nekaterimi prebivalci slovenskih vasi ali manjših krajev sprožajo negodovanje. Nedavno smo namreč pisali o tem, kako bitje zvonov podnevi moti prebivalce Lesc pa tudi Železnikov. Tokrat se je na nas obrnil Jože Smolič iz Bevk, ki zaradi njih še celo ponoči komaj zatisne oči. Pa verjetno ne samo on. Tudi mag. Cene V. Mrzlikar, ki je o prepogostem nočnem zvonjenju novembra lani pisal v Delovih Pismih bralcev. »Navedel bom primer iz naše vasi. Cerkev je kakšnih deset metrov više od dela vasi, oddaljena dobrih 200 metrov; ta predel je neposredno, brez kakršne koli ovire izpostavljen emisiji zvoka cerkvenih zvonov jakosti večkrat čez 60 decibelov, pa močneje ob spremembi vremena. Na običajen dan cerkveni zvon udari 1851-krat. To je krepko več kot en udarec na minuto, vsak dan, čez vse leto. Ob sobotah in nedeljah znatno presega število 2000, da o posebnih dnevih, ko bi bilo najbolje, da te ni tam, niti ne pišem. In hrup je priznano eden od dejavnikov, ki vplivajo na človekovo življenje in bivanje,« je med drugim navedel.
No, Smolič mu lahko samo pritrdi: »To je zelo mučno. Ponoči vsakih petnajst minut nabijajo!« Razloži nam, da na petnajst minut ne zvonijo samo enkrat (na četrt ure), dvakrat (ob pol ure) in trikrat (na tri četrt ure), ampak zraven še tolikokrat, kolikor je ura. »Ob pol enih zjutraj nabijajo 12krat in nato še dvakrat. Ob 00.45 pa spet 12-krat in nato še trikrat,« ponazori način delovanja cerkvenih zvonov. »Ljudje ponoči ne morejo spati. Mi bi radi zvečer spali ob odprtih oknih, ampak jih moramo imeti zaprta. Smo zabiti kot v bunkerju,« na težavo opozori Smolič in doda, da je v kraju veliko mladih družin z dojenčki, ki morajo ponoči samo zato, da otrok zvonovi ne zbudijo, zapirati okna.
Za posebno budnico poskrbijo tudi ob nedeljah. »Deset do šestih začnejo nabijati. Tako močno, da te vržejo pokonci,« še opiše. Na lokacijo, kjer zdaj živi, se je sicer preselil pred letom dni, prej pa je približno 15 let živel nedaleč stran, »na drugi strani hriba«, kjer zvonovi niso bili moteči. Zato si med gradnjo hiše na tej lokaciji tudi ni mogel predstavljati, za kakšno težavo gre. Čez dan, kot dodaja, ga ne motijo. Povsem razume, da gre za del tradicije, a meni, da bi župnik Janez Očkon lahko vsaj ponoči utišal zvonjenje ali ga vsaj toliko prilagodil, da ne bi bilo preveč moteče za okolico. Prepričan je tudi, da zagotovo ni edini, ki ga zvonovi ponoči tako motijo.
Župnik vztraja pri zvonjenju
A kot vse kaže, bodo zvonovi Bevčanom ponoči še nekaj časa sporočali, koliko je ura, ne da bi jim bilo treba pogledati nanjo. Župnik Očkon nam je pojasnil, da so prav leta 2005 imeli na obisku inšpekcijo, »ki je vse premerila in ugotovila, da je vse v mejah normalnosti«. Od takrat pa vse do letos, ko se je po besedah župnika v vas priselil Smolič, je bilo vse v redu. »On je vedel, kam je prišel živet, in naj se temu prilagodi. Zakaj pa nisi šel živet v Borovnico in tam zahteval, da ukinejo železniški promet, ki je ponoči tudi zelo moteč,« meni župnik in nadaljuje, da bodo še naprej ponoči bíli. »Ne bomo se prilagajali nekomu, ki pride na novo živet v vas, ampak se mora ta, ki pride v vas, prilagoditi,« je odločen in še poudarja, da gre tudi za tradicijo.
A kot vse kaže, se Očkon ne zmeni za smernice za zvonjenje, ki so jih že leta 2013 sprejeli slovenski škofje. Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so že lani na eno od novinarskih vprašanj odgovorili, da je v njih zapisano, naj se ne zvoni v času nočnega počitka med 22. in 6. uro. Pa tudi da je zvonjenje del verske svobode in del slovenske kulturne tradicije. »Obenem naj župniki vzpostavijo primeren dialog s širšo družbo in iščejo primerno rešitev glede časa in dolžine zvonjenja. Omenjene smernice ne govorijo o glasnosti zvonjenja, saj zvonov ni mogoče neposredno utišati,« so odgovorili na SŠK. Ob tem vse, ki jih zvonjenje moti, vabijo, naj na ravni župnije oziroma škofije vzpostavijo dialog z odgovorno osebo. Spomnijo jih, naj upoštevajo, da na tem področju v Sloveniji veljata evropska direktiva, ki zvonjenja ne uvršča med hrup, ter odločba ustavnega sodišča iz leta 2010, po kateri je v skladu z ustavo.