Roglič rdeče majice ne bo dobil brez boja
Slovenski zvezdnik je v 2. etapi Vuelte brez težav odgovoril na skoke tekmecev, ki so nakazali, da bodo vztrajali z napadi
• Primož Roglič je prvi dan v rdeči majici na Vuelti odkljukal brez težav, čeprav 2. etapa še zdaleč ni bila preprosta. Po vratolomnem spustu je zmago slavil Španec Marc Soler, slovenski zvezdnik pa je z 2. mestom povečal vodstvo v skupnem seštevku. »Počutim se dobro, včeraj smo dobro začeli dirko, lepo je biti v rdeči majici, danes pa je nov dan in nov izziv. Precej vetrovno je, tako da bo etapa zaradi vetra zahtevna in živčna. Tudi ravninska ni, na koncu nas čaka zahteven klanec, tako da pričakujem dirkanje na vso moč,« je pred etapo dejal Roglič in ni se motil. Tekmeci so mu dali vedeti, da mu rdeče majice ne bodo predali brez boja. Izjemno bojeviti so bili kolesarji Solerjeve ekipe Movistar, ki na domačih tleh rešujejo povsem ponesrečeno sezono, v kateri so pred Vuelto slavili samo eno zmago. Za nenavaden napad se je odločil še dvojec Ineosa
Richard Carapaz in Andrey Amador, ki sta skočila 28 km pred ciljem, še pred začetkom zadnjega vzpona na San Miguel de Aralar. Ko se je cesta postavila pokonci, so ju Rogličevi pomočniki kajpak brez težav ujeli. Te pa so se v vrstah Jumba Visme nadaljevale za Toma Dumoulina, ki se je pred startom Vuelte nadejal, da bo napadalna ost ekipe namesto Rogliča, vendar sta že prvi etapi potrdili, da ni dovolj dobro pripravljen. Ritem, ki so ga še naprej narekovali kolesarji Movistarja, poleg Solerja so imeli v ospredju še zimzelenega Alejandra Valverdeja, je bil prehud za nizozemskega asa. Ne pa za slovenskega zvezdnika, ki je šel v spust proti cilju z dvema pomočnikoma, Seppom Kussom in Georgeem Bennettom, ki sta poskrbela, da je rdeča majica varno prispela v cilj. V ciljni ravnini je Roglič vseeno pokazal, kdo je najmočnejši med favoriti za skupno zmago, za 2. mesto je prejel šest odbitnih sekund in ima zdaj tako pred Danom
Martinom devet sekund prednosti. V današnji 3. etapi bo na sporedu že drugi ciljni vzpon Vuelte na Leguno Negro, 1753 metrov visoko. Najbolj zahteven bo zadnji kilometer, kot nalašč za kolesarje Rogličevega kova.
Avstralcu se je vztrajnost poplačala Na Giru pa se je Benu O'Connorju poplačala vztrajnost. Tako kot dan prej se je drzno podal v beg in kar mu ni uspelo v dvoboju z Janom Tratnikom v 16. etapi, ki jo je v velikem slogu dobil Slovenec, mu je s samostojnim pobegom v 17. etapi. Avstralec je v Madonni di Campiglio slavil svojo največjo zmago doslej, morda bo ključna tudi za njegovo ekipo NTT, ki se bori za sponzorje in preživetje v naslednji sezoni. Sicer pa je bilo od ciljnega vzpona v smučarsko središče (Tratnik je končal na 109. mestu, Grega Bole pa na 52.), kjer sta zmagi v slalomu slavila tudi Bojan Križaj in Jure Košir, pričakovati več razburjenja v boju za rožnato majico. Kandidati zanjo pa so taktizirali vse do cilja in Portugalec João Almeida je ubranil 17 sekund prednosti v rožnati majici, ki jo nosi že 15 dni. Očitno so njegovi tekmeci hranili moči za današnjo 18. etapo, v kateri bo več kot dovolj priložnosti za napade. Karavana bo šla čez vrh dirke, sloviti Stelvio 2758 metrov visoko, vendar cilj ne bo na vrhu kar 24,7 km dolgega vzpona. Sledi 21-kilometrski spust v zimskih temperaturah, nato pa ciljni vzpon do jezu Cancano 1945 metrov visoko.
To bo predzadnja gorska etapa Gira, zadnja hribovska preizkušnja (sobotna 20. etapa) pa bo precej spremenjena. Pa ne, ker je napovedan sneg, temveč, ker so zaradi slabih epidemioloških razmer rdečo luč prižgale oblasti v predelih Francije, ki bi jih morala prekolesariti rožnata karavana. Tako bosta odpadla vzpona na Izoard in Agnello (2744 m), namesto tega bo zadnji del preizkušenje krožen s tremi vzponi na Sestriere (2035 m).