Dobrotnik ropal kar doma
ŽE DANES V PRODAJI!
BOŠTJAN CELEC
KAMNIK, LJUBLJANA • V tistih marčevskih dneh, ko so oblastniki šele razmišljali o obvezni uporabi mask v trgovinah, je nekaj virusa se boječih Slovencev že sklenilo, da bodo v zaprte prostore vstopali le z njimi, šali ali rutami. Toda take so še lovili sumničavi pogledi zakritih obrazov nevajenih trgovcev. In bojazni nekaterih so bile upravičene. Da je tedaj v trgovine zamaskiran prihajal z nepoštenimi nameni, je denimo obtožen 39-letni Kamničan Miha Šest, ki pa ga niti smučarska maska in kapuca jopice nista odrešili lisic; kdo ve, zakaj je rop izpeljal kar v domači hiši, kjer so ga prepoznali.
Sosed je prišel na rop Sodeč po obtožbi je stari znanec policistov in zatožnih klopi prvič udaril 12. marca. Danica Ž. iz kamniške trgovine z oblačili Nina fashion je urejala lutke v izložbi in zagledala moškega, ki se ji je zdel čuden, saj je okrog obraza imel šal tako, da so se mu videle samo oči. Ker je koronavirus že začel razsajati, pa se ji to spet ni zdelo tako zelo nenavadno. Pristopil je do pulta, on pa naj bi ji popolnoma mirno rekel: »Dajmo, dajmo, hitr, dnar, dnar.« Sprva ga ni jemala resno, ko pa je besede ponovil in je v njegovih rokah zagledala nož, je dojela, da gre zares. Izročila mu je 90 evrov.
Naslednji dan je obiskal kamniško Tuševo drogerijo, obraz je imel skrit pod črno kapo in črno ruto. Eni od prodajalk je pokazal nož, zdelo se ji je, da je rezilo dolgo vsaj 30 centimetrov. Prišel je kajpak po denar in prestrašena trgovka je iz blagajne potegnila 480 evrov ter mu jih izročila. Kamniški policisti so si začeli beliti glave, kdo je zamaskirani nepridiprav, a je ta po svojem tretjem podvigu kar sam padel v njihove roke. Sedemnajstega marca je za tarčo ropa izbral Tuš Market Veronika, ki je na istem kamniškem naslovu kot njegovo domovanje. Obraz je skril pod smučarsko masko, čez glavo si je poveznil kapuco. Ne glede na to ga je trgovec Miha C. po načinu hoje in po konstituciji prepoznal kot soseda in njihovo stalno stranko, zato se mu ni zdel sumljiv. Bil je na oddelku pijač, sosed pa je stopil do Maše N., ki je urejala police. Ta se je pozneje spominjala, da se je v obiskovalčevih rokah zasvetlikalo rezilo noža, zavpila je, vendar je sodelavec ni slišal. Moški je zahteval bankovce, ji nož s ploskim delom pritisnil na hrbet ter jo tako usmeril proti blagajni. V trenutku, ko mu je izročila ves denar, je prišel sodelavec, jo pogledal, jo vprašal, kaj je, sama pa mu je zmogla le vrniti pogled. Prodajalec pa se je pozneje spominjal, da je bila sodelavka, ko je Šest trgovino zapustil z 850 evri, popolnoma v šoku. In Tuševega soseda so kmalu prijeli.
centimetrov dolgo rezilo je imel roparjev nož.
Proti trojnemu roparju ta čas poteka proces na kazenskem oddelku ljubljanske okrožne sodnije, njegova odvetnica Sergeja Bogunič pa nam je povedala, da krivde ne priznava in da očitke na svoj račun odločno zavrača. Tožilstvo sicer maha s posnetki nadzornih kamer s prizorišča zadnjega ropa, na katerem je bil ropar oblečen v enaka oblačila kot Šest, ki so ga aretirali nekaj minut pozneje. A to naj sploh ne bi bilo res, sodimo po besedah njegove zagovornice Sergeje Bogunič, ki je prepričana, da so policisti v primerih kamniških ropov prijeli napačnega človeka.
Žale, Povšetova ali zdravljenje
Zgodba o 39-letnem brezposelnem tesarju Mihi bi pravzaprav morala biti zgodba o uspehu, pred nekaj leti so ga namreč v Nedelu predstavili v popolnoma drugačni luči – kot spreobrnjenca na bolje, celo kot dobrotnika, ki skrbi za zdravo življenje someščanov.
Leta 2015 je iskreno spregovoril o svojem zavoženem življenju. »Bil sem kriminalec, preprodajalec in tudi odvisnik. Ne iščem nikakršnih izgovorov, a tako je bilo v 90. letih v našem mestu. Kup podjetij je šlo v stečaj, dve tretjini Kamničanov je bilo na cesti. Mi smo bili takrat mulci, mame so garale za majhne plače, očetje so večinoma pili in afne guncali, nas pa je vzgajala ulica. Želel sem si superge, kot so jih imeli nekateri drugi, s prijatelji smo začeli preprodajati mehke in trde droge, pri 14 letih smo bili že vsi odvisniki. Naivni in nezreli smo pač zelo hitro padli noter.« Pretila sta mu dolgoletni zapor in telesni kolaps zaradi drog na vsega 48 kilogramov teže. »Nisem mogel jesti, spati, piti … nič! Zdravnik na infekcijski kliniki mi je napovedal največ štiri mesece življenja.« Na voljo je imel, je pripomnil, le tri možnosti: da gre na Žale, na Povšetovo ali na zdravljenje. Odločil se je za zdravljenje v komuni, nato pa poskušal obrniti nov list življenja. Postal je glavni pobudnik in zagovornik ulične vadbe v Kamniku, bolj prepoznavne po tujki – street workout. Park za vadbo na prostem se je dobro prijel, je govoril Šest ter dodal, da želijo s tem mladino spraviti proč od računalnikov, predvsem pa kriminala. Pred novim letom so pripravili tekmovanje v street workoutu, gledalci in tudi tekmovalci so namesto plačila vstopnine prinesli dve živili z daljšim rokom trajanja. Za ljudi, potrebne pomoči, se je nabralo za tono hrane.
Leta 2015 je Miha Šest rekel še, da se že 11 let ne drogira, ne pije, ne kadi, nima težav s policijo, ima pa službo varnostnika, dekle, družino in prijatelje. Žal pa je očitno list življenja kmalu obrnil nazaj in zdaj je njegov dom zares Povšetova – gre namreč za ulico, v kateri je ljubljanski pripor.