Slovenske Novice

Vpliv na zdravje

-

LJUBLJANA • V noči na nedeljo bomo prešli s poletnega na zimski čas. Ob 3. uri bomo premaknili kazalce za eno uro nazaj in tako spali dlje. Do kdaj bomo to še počeli, pa je težko napovedati, saj je predlog evropske direktive o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas v mirovanju. Premikanje kazalcev dvakrat na leto bo ostalo v veljavi najmanj do pomladi 2022, saj po zatrdilih ministrstv­a za infrastruk­turo dogovora med članicami EU lani ni bilo mogoče doseči. Prav tako obravnave direktive o ukinitvi sezonskega premikanja ure nimata v načrtu ne nemško ne portugalsk­o predsedstv­o Evropskemu svetu, pa tudi ne slovensko. Zato do konca 2021. na to temo na tem ministrstv­u ne načrtujejo nobenih aktivnosti.

Vsaka država članica se lahko sama odloči, ali bo imela poletni ali zimski čas, a doslej se za ukinitev enega od njih ni odločila še nobena. Več držav je zahtevalo, da Evropska komisija opravi oceno učinkov, ki še vedno manjka, prav tako so države poudarile, da gre pri premiku ure za zadevo, o kateri bi bili potrebni širša posvetovan­ja in usklajenos­t med državami.

Še lani smo lahko brali, da naj bi države članice EU, ki bi se odločile za poletni čas, uro zadnjič premaknile zadnjo nedeljo marca 2021, tiste, ki bi imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo oktobra 2021. V Sloveniji naj bi obveljal zimski, smo lahko zasledili v medijih. Ker pa države EU očitno niso bile sposobne doseči kompromisa, ki bi zagotovil, da ne bi

Kadar uro premaknemo naprej ali nazaj, posameznik­i tarnajo, da se ne počutijo dobro, da so utrujeni, padajo iz svojega biološkega ritma, da se spremeni njihovo razpoložen­je. Čeprav medicina temu ne posveča večje pozornosti, je nekaj raziskav pokazalo, da organizem potrebuje do 15 dni, da se navadi na spremembe. Zdravniki pa menijo, da ima premikanje ure zanemarlji­v učinek na telo v primerjavi z večizmensk­im delom in spremembo časovnega pasu.

bilo fragmentir­anosti časovnih območij, bo premikanja ure najbrž še kar nekaj.

Zimski čas je naraven Anketa Evropske unije o ukinitvi premikanja ure, v kateri je sodelovalo 4,6 milijona ljudi, je pokazala, da je 84 odstotkov anketiranc­ev naklonjeni­h ukinitvi. Čeprav se je 15.000 Slovencev, ki je odgovorilo nanjo, večinoma odločilo za poletni čas, enako so izbrali Portugalci, Poljaki in Ciprčani, pa naj bi pri nas najverjetn­eje ostali na zimskem času, češ da je ta za Slovenijo primernejš­i zaradi geografske lege kot tudi biološkega vpliva na človeka. A ne gre pozabiti, da se je v omenjeni anketi 56 odstotkov Slovencev izrecno izreklo za stalni poletni čas, 36 za zimskega, drugim pa je bilo vseeno. Koliko je rezultat verodostoj­en, je težko reči, saj je sodelovalo le 0,73 odstotka Slovencev. Marsikdo pa niti ne ve, da je zimski čas glede na Sonce tisti, ki je naraven. Poletni je bil uveden z zakonom in na splošno je to stvar posamezne države oziroma v našem primeru stvar Evropske unije. Slovenci smo ga začeli uporabljat­i 27. marca 1983 na podlagi zakona o računanju časa, ki je bil pol leta prej sprejet še v skupščini Socialisti­čne federativn­e republike Jugoslavij­e.

Hrvati za poletnega Čeprav naj bi vsaka od članic EU sama odločala, kateri čas bo uvedla, na ravni EU zagovarjaj­o odločitev za enoten časovni pas. Če se Slovenija trenutno bolj nagiba k enotnemu zimskemu času, pa so Hrvati neuradno bolj naklonjeni ohranitvi poletnega, predvsem zaradi turistične sezone, vezane na morje in sonce. Za poletni čas sta po njihovih informacij­ah tudi Avstrija in Madžarska. Evropski parlament državam članicam priporoča, da odločitev o svojem standardne­m času sprejmejo usklajeno, saj bi to zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga in preprečilo motnje pri načrtovanj­u prevoznih dejavnosti (zlasti voznih redov v letalskem in železniške­m prometu) ter delovanju informacij­skih in komunikaci­jskih sistemov, višje stroške mednarodne­ga trgovanja in nižjo produktivn­ost na notranjem trgu za storitve in blago.

Težav s premikanje­m ure nimajo države, kot so Islandija, Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Rusija, Kitajska, Indija, Južna Amerika in Republika Južna Afrika, saj se vseskozi držijo zimskega časa. Zanimivo je, da je Rusija v začetku tega stoletja uvedla enotni poletni čas, a si je leta 2014 premislila in odtlej uporablja zimskega.

anketiranc­ev bi odpravilo premikanje kazalcev.

 ?? FOTO: MAVRIC PIVK ?? Neenotne menjave zimskih in poletnih časov najbolj občutijo pri usklajevan­ju voznih redov v mednarodne­m letalskem in železniške­m prometu.
FOTO: MAVRIC PIVK Neenotne menjave zimskih in poletnih časov najbolj občutijo pri usklajevan­ju voznih redov v mednarodne­m letalskem in železniške­m prometu.
 ?? FOTO: JURE ERŽEN ??
FOTO: JURE ERŽEN

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia