Plemiški duh, podkre zelenim zlatom
v Savinjski dolini, so v 17. stoletju popravili, ker sta se razvila trgovina in promet med Kranjsko in Štajersko. Okoli leta 1720 so trasirali novo cesto Dunaj–Trst po trasi prek Trojan, kakršno poznamo danes, pišejo na wikipediji.
Bogastvo, vpliv in tragedije Celjskih grofov
Neizmeren pečat na območju današnje Savinjske doline so pustili grofje Celjski, ki predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško rodbino na našem območju. Z njimi je povezanih precej srečnih, pa tudi tragičnih zgodovinskih dogodkov. Sprva so se imenovali grofje Savinjski (po reki Savinji), nato Žovneški gospodje (po gradu Žovnek), leta 1341 pa jih je cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe Celjske, pozneje, leta 1372, pa še Karel IV. Luksemburški. S kopičenjem posesti ter spretnim dinastičnim povezovanjem so Žovneški okrepili svoj ugled ter postali pomembna plemiška družina v monarhiji. V knežjem mestu nas zato dandanes na vsakem koraku podrobnosti spominjajo na to dinastijo. Vsekakor je vredno vstopiti v Knežji dvor Pokrajinskega muzeja Celje, kjer je na ogled stalna razstava o Celjskih. Nad mestom ob reki Savinji se dviga Stari grad z mogočnim obzidjem, kraj slave in propada. Kulturno-zgodovinske prireditve na čelu z Veronikinimi večeri popestrijo dogajanje na mogočnem gradu, tam se čas ustavi, obiskovalce pa popeljejo stoletja nazaj, med drugim v zgodbo o Frideriku II. Celjskem. Ta je bil v zakonu, ki mu ga je politično postlal oče, nesrečen, se je uprl in se na skrivaj poročil z mlado Veroniko Deseniško (grofico Celjsko), ki mu je ukradla srce sredi cvetočega travnika, ko je prijezdil mimo na konju. Oče je sinovo nepokorščino kaznoval tako, da je na smrt obsodil Veroniko, sina pa zaprl v hišni pripor. Zgodil se je prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem. Čeprav je bila pred sodiščem oproščena, so jo umorili. Bogata dediščina v mestu ob zavoju reke Savinje sega tudi pred naše štetje, zato ne gre zamuditi arheološkega razstavišča Celeia – mesta pod mestom v kleti Knežjega dvora. Ob številnih znanih, prepoznanih, slavnih in manj slavnih Celjanih izpostavljamo Almo Karlin. Svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja je v letih 1919–1927 prepotovala svet. Potovala je sama, kontinuirano osem let in se po poti preživljala z lastnim delom. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov. Zanimivo, da je obvladala devet tujih jezikov, slovensko pa govorila slabo. Vsa svoja dela je napisala v nemščini, z njimi pa doživela slavo in uspeh. V Celju so na ogled stalna razstava o njenem življenju in delu ter predmeti, ki jih je prinesla s poti okrog sveta. V mestu stoji njen kip, nedaleč od njega pa vreden postanka Hotel Evropa. S svojo eleganco je bil nekoč zbirališče celjske elite, z odlično hrano in sladicami pa je drugi najstarejši hotel v Sloveniji še danes priljubljen tako med domačini kot tujci. Ob obisku ne smemo pozabiti pokukati v Srednjeveški stolp, ki se drži hotela v starem mestnem jedru.
Valilnica športnih junakov
Ob vsej zgodovinski ponudbi pa bi lahko rekli, da je Savinjska dolina, tako Zgornja kot Spodnja, predana športu. Dolga leta je potekal Maraton Celje–Logarska dolina, ki je veljal za enega največjih tekaških dogodkov pri nas, zime so namenjene smučariji. Golte in Celjska koča sta hitro dostopna in prijetna za viju