Savinjska statistična regija
ganje po belih strminah. Bolj na vzhodnem delu Štajerske (nikakor to ni več Savinjska dolina) pa se bohotita Rogla in Mariborsko Pohorje, ki sta poligon za treninge mnogih vrhunskih tekmovalcev na snegu, od Roka Marguča, Tima Mastnaka do Ilke Štuhec. Hkrati pa sta priljubljena med rekreativnimi smučarji in smučarji tekači, odlično je poskrbljeno tudi za majhne otroke, na primer na Rogli s Škratovo učno potjo in primernimi tereni za prve smučarske zavoje. Ne gre zanemariti niti praznika na Ljubnem ob Savinji, kjer smučarske skakalke vsako leto bijejo boj s svetovno elito, iz teh krajev pa prihaja tudi smučarski šampion Timi Zajc. Da je tukaj valilnica vrhunskih športnikov, priča tudi zgodba o judo klubu Sankaku pod vodstvom Marjana Fabjana, ki je Sloveniji z Urško Žolnir, Lucijo Polavder ter Anamari Velenšek prinesel zlato in brona na olimpijskih igrah.
Posebno zgodbo piše celjski rokometni klub RK Celje Pivovarna Laško. Pravijo, da ni Celjana, ki ne bi vsaj enkrat vstopil v hram slovenskega rokometa, dvorano Zlatorog. V njem se pišejo tako slovenska nacionalna rokometna pravljica kakor klubska. Leta 2004 so Celjani v delirij spravili športni svet z naslovom evropskega klubskega prvaka. Rokometno mesto, od koder prihajajo najuspešnejši slovenski rokometaši, kot so Rolando Pušnik, Uroš Šerbec, Aleš Pajovič, Luka Žvižej, Miša Marinček in mnogi drugi. S športom in športniki je bil vselej povezan tudi pivovarski velikan iz Laškega, kar ne čudi, saj je Savinjska dolina hmeljski raj.
Obsega alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, Spodnjo Savinjsko dolino, Kozjansko gričevje ter Velenjsko kotlino. Lahko bi rekli, da je takšna razmejitev precej nenavadna, če pogledamo, kje dejansko teče reka Savinja.
Zeleno zlato
Konec poletja tako vožnja od Trojan ponuja pogled na nasade hmelja, ki rase na širnih savinjskih poljanah. Prav zato je neverjetna znamenitost in priljubljena turistična točka postala Zelena fontana piv, kjer ob druženju vsakdo na poseben način okusi ta priljubljeni alkoholni napitek. Ob tem pa si lahko ogleda tudi Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva, ki je zanimiva muzejska izkušnja. Še bolj pristno pa je zagotovo doživetje t. i. zelenega zlata pri enem izmed tradicionalnih gojiteljev in predelovalcev hmelja. Eden takšnih je v Grušovljah pri Šempetru, pivovarna Green Gold Brewing. Hmeljska pravljica družine Rojnik se je začela že pred 120 leti, ko so predniki na današnjem teritoriju kmetije v Šempetru zasadili prvi hmelj, pišejo v svoji predstavitvi. Vsekakor vredno klica, ogleda in pokušine.
Da bi prečesali to statistično regijo po dolgem in počez, bi potrebovali več tednov, v njej se namreč skrivajo tudi zakladi, kot sta Žička kartuzija ali samostan Olimje. Je pa sila nenavadno, da bi lahko bili po novem Savinjčani, če bo predlog regij v politiki sprejet, tudi prebivalci, ki se nikakor nimajo za Savinjčane, ampak se ponašajo, da so kleni Štajerci.
In v Štajersko sodi mogočen srednjeveški samostan v občini Slovenske Konjice, ki je bil nekoč dom belih menihov. »Enkrat med pozabljenima letoma 1160 in 1165 je štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec, ki je rad obiskoval Slovenske Konjice, v odmaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika ukazal zgraditi domovanje francoskih kartuzijanov. Od takrat Žička kartuzija vzbuja posebno energijo: tam vladata spoštljiva spokojnost in poosebljeni mir,« se predstavljajo danes, ko kartuzija pooseblja sprostitev med zeliščnimi vrtovi in spoznavanje domače obrti v lončarskem ateljeju. Pokukati pa se da tudi v vin
sko klet, kjer zorijo penine Zlatega griča. Povsem drug svet s Centrom Noordung pa v Vitanju, ki ni pretirano daleč stran, ponuja virtualno resničnost, simulatorje in projekcije z novim, svežim pogledom v neskončnost vesolja in človeško delo v njem. Center je ime dobil po Hermanu Potočniku Noordungu, futuristu, raketnem inženirju ter pionirju astronavtike in kozmonavtike vitanjskih korenin. Na območju Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in Podčetrtka se poleg slovitega vrelca zdravilnega donata ter termalnih kopeli bohoti reka Sotla, a je dostop do nje v zadnjem času onemogočen zaradi žičnate ograje. V precejšnji meri je to raj za sprehajalce in kolesarje, ki lahko do minoritskega samostana v Olimju pridejo na do okolja prijazen način. V gradu, ki je po ustnem izročilu star 1000 let, naj bi nekoč živela slovenska plemkinja Ema Pilštanjska,
bolj poznana kot Sv. Ema Krška. Lastnik gradu je bil med drugim že omenjeni grof Celjski Friderik II., pozneje pa je baron Janez Sakhmardy de Dyankoch
grad podaril pavlinskim menihom. Skozi leta so ga spremenili v samostan, za katerega še danes skrbijo patri. Njihova domača lekarna je prava zakladnica zdravja. Namenoma na tem mestu nismo izpostavili širšega območja Ptuja in Maribora, ki naj bi po debatah glede novih slovenskih pokrajin sodila v novo štajersko pokrajino, Maribor naj bi imel celo poseben status. Zato o tem v naslednjih epizodah naše akcije.
MAJA MASTNAK