Izkopali kar štiri st
Arheologi razkrili, da je bilo središče Novega mesta poseljeno že v prazgodovini
dolenjske prestolnice dobiva vse bolj urejeno podobo. Po temeljiti prenovi novomeškega Glavnega trga se zdaj obnova širi, in če bodo vremenske razmere ugodne, bodo Rozmanovo ulico končali sredi februarja, potem pa sledi nadaljevanje del, ki bodo potekala vse naslednje leto. A dela ne pomenijo le nove komunalne infrastrukture in celostne zunanje ureditve, ampak hkrati z njimi odkrivamo tudi preteklost tega srednjeveškega mesta na okljuku Krke, na katerem je Rudolf IV. Habsburški leta 1365 ustanovil mesto Rudolfswerd. Nova arheološka izkopavanja potrjujejo, da je bilo tudi to območje Novega mesta poseljeno že v prazgodovini. Arheologi so pri izkopavanjih v Rozmanovi ulici odkrili ostanke kar štirih cest, katerih najmlajša, iz druge polovice 18. stoletja, je bila s sredinsko linijo kamnov razdeljena na dve polovici, ki sta bili še dodatno okrašeni s pravokotnimi polji, torej je bila grajena na isti način kot na Glavnem trgu. »Pri izkopavanjih smo naleteli na najdbe in strukture, ki kažejo na poselitev tega območja vse od prazgodovine naprej. To nas je nekoliko presenetilo, saj smo na podlagi dozdajšnjih raziskav menili, da sta bila v teh obdobjih poseljena Kapiteljski grič in, kot so pokazala izkopavanja pred obnovo, tudi Glavni trg. Naše raziskave pa kažejo, da se je naselbina na Kapiteljskem griču razlegala tudi po njegovih severnih obronkih, torej vsaj do današnje Rozmanove ulice. Resda v tem delu
Novega mesta do zdaj ni bilo raziskav, zato smo lahko o naselbini glede na grobišča v okolici le predvidevali, zdaj pa smo s temi izkopavanji potrdili, da je bilo Novo mesto tudi na tem območju poseljeno že v prazgodovini,« pravi vodja arheoloških izkopavanj arheolog Aleš Tiran. A niso odkrili le cestišča.
Tudi ognjišča
»Pod najstarejšo fazo tlakovanja smo našli plasti z naselitvenimi znaki vse od rimske dobe do prazgodovine. Določene strukture in jame so bile najdene v plasteh iz obdobja starejše železne dobe, nižje pa smo odkrili še ostanke iz prehoda starejše dobe v bronasto. Odkrita ognjišča lahko zagotovo povezujemo s hišami, ki so bile del naselbine. Na te kažejo jame za leseno konstrukcijo objekta, znotraj katerega je bilo ognjišče, urejen prostor torej, namenjen kuhinjskim opravilom, na kar je kazala rdeče prežgana zemlja. So pa bila izkopavanja premalo obsežna, da bi rekonstruirali cele obode hiše, a našli smo dovolj konstrukcijskih elementov, ki potrjujejo obstoj hiš,« je dodal Tiran. Hkrati raziskave potekajo tudi vzporedno z obnovo ene najstarejših hiš na Glavnem trgu, ki nosi hišno številko 2, tako imenovane Fichtenauove hiše. Pri arheološkem nadzoru v kleteh te mestne hiše, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, so odkrili sledi starejših plasti.
Med izkopavanjem in sondiranjem so arheologi v tej hiši našli precej materiala iz različnih obdobij, tudi keramiko in ostanke pečnic 16. stoletja. V nekaj primerih
Rozmanovo ulico bodo januarja znova tlakovali z granitnimi kockami, vozišče Prešernovega trga, Kastelčeve in Linhartove ulice pa bo asfaltirano.
gre tudi za uvoženo keramiko, kar potrjuje dejstvo, da je bila ta hiša že takrat eminentna, stanovalci pa so bili premožnejši meščani, ki so si lahko privoščili tak luksuzni inventar.
Kot so pojasnili na Mestni občini Novo mesto, bodo vozišče Rozmanove ulice v januarju znova tlakovali z granitnimi kockami, vozišče Prešernovega trga, Kastelčeve in Linhartove ulice pa bo asfaltirano. Po Rozmanovi ulici bodo dela nadaljevali proti Prešernovem trgu, sledita Kastelčeva in Linhartova ulica. Celotna prenova bo predvidoma traja 16 mesecev.