Praznovanje
Zabavajmo se po svoje in kaj dobrega skuhajmo; navdih je v kreativnosti, ne v industrijsko pripravljenem izdelku
reba se je zavedati, da nam je potrošništvo v zadnjih desetletjih ukradlo veliko zabave in pravega druženja. Hec je, da smo ga ustvarili sami in to še naprej počnemo, saj ne more obstajati brez potrošnika, to sva pa jaz in ti. Marsikaj je postalo last industrije in marketinga, še najbolj trapasto pa se mi zdi, da se je to zgodilo tudi s prazniki. Predlagam, da jih enostavno vzamemo nazaj in se zabavamo po svoje.
TPrva takšna priložnost je noč čarovnic. Ne, ne zanimajo me keramične buče niti plastični duhci. Ni res, da je praznik ameriški, in ni si ga izmislila Coca-Cola. V Evropi ga res dolgo nismo poznali, to pa zato, ker smo nanj pozabili.
Zgodba je namreč pravljična, čarobna, zelo stara in pripoveduje o ritmih življenja. Poznali so jo Kelti, ki so tod živeli pred mnogimi leti. Zadnje dni v oktobru so praznovali konec rodnosti, sonca in toplote ter z novembrom ponovni začetek, 1. november je bil praznik novega leta. V takšnih zgodbah je mnogo več, kot si mislimo, v njej so prastari zapisi vedenja o tem, kakšno naj bi bilo življenje, vredno življenja. Praznovanje, ki so ga imenovali samhain (sow-in), je mnogo pozneje dobilo povezavo s svetniki, vsemi svetimi, in še pozneje s pokojnimi, kar je za nas danes 1. november. Hlad in tema, ki ju prinaša november, se zlahka povežeta z neznanim in strašljivim, v resnici pa sta le del življenja. Res dobimo občutek, da bo nekoč vse to minilo. Mnogo bolj pomembno od strahu pred prihodnostjo pa je živeti ta trenutek. Obredi, prazniki, navade, ki izvirajo iz pračasov, nosijo zapise o tem, kako naj živimo, da se nam bo na koncu zdelo prav. Keltsko praznovanje je šlo v Ameriko in tam so ga priseljenci obudili, da bi se povezali s svojimi koreninami. K nam se je čudovit praznik kolesa življenja vrnil v popačeni potrošniški različici. S praznikom ni nič narobe.
Skratka, namen imam praznovati. Po tradiciji se staro zapušča z ropotom, ploskanjem, vzkliki, živalskimi maskami in strašljivimi kostumi.
Tako nastane prostor za novo. Ob tem se zabavam, pijem, plešem in pojem ter obvezno nekaj dobrega kuham, pečem in jem. Navdih je v kreativnosti, ne v industrijsko pripravljenem in večkrat zapakiranem izdelku sumljivega izvora in nikakršne vrednosti. Jemljem nazaj praznike in podpiram življenje.
Gob nikakor ne spirajte ali perite!