Nekonstruktivna nezaupnica
Medtem ko želi opozicija izglasovati nezaupnico vladi, pa so finančni trgi vladi izrekli zaupnico.
Stranke opozicije, z izjemo SNS, so se odločile, da vložijo konstruktivno nezaupnico proti vladi. Nerodno je, da vlado rušijo politiki, ki so z razpadom prejšnje vlade sami sebi izrekli nezaupnico. Imeli so priložnost dokazati, kaj zmorejo, ampak očitno ni šlo. Če niso zmogli vladati niti v normalnih razmerah, kako bi potem vladali šele v teh izrednih kriznih razmerah. Rušiti vlado sredi epidemije je nekonstruktivno. Bolje bi bilo, če bi v teh razmerah raje poskušali s predlogi ukrepov pomagati blažiti in omejiti posledice epidemije. Zdaj zagotovo ni čas za povzročanje politične nestabilnosti z avanturističnim vlaganjem nezaupnic v parlamentu. Opozicija ima seveda do tega pravico, ampak nekoliko neresno je, da predlog za nezaupnico vlagajo celo brez dovolj velikega števila podpisov poslancev. Grožnje in drugi pritiski na poslance Desusa in SMC, ki ne želijo podpisati nezaupnice, pa so skrajno nespodobni in strašljivi.
V nobeni demokraciji se ne sme dogajati, da poslance izsiljujejo in jim grozijo, če ne želijo dati podpisa za določeno zadevo. Očitno je sedanja vlada tako stopila na prste nekaterim vplivnim interesnim omrežjem, da ne izbirajo sredstev za rušenje vlade. Če ne gre na ulici, pa v parlamentu, in če ne bo šlo v parlamentu, pa spet na ulici. V urejenih demokracijah se različne politične opcije na oblasti menjavajo, pri nas pa nekateri mislijo, da so obsojeni na oblast in ne zdržijo niti nekaj mesecev v opoziciji. Medtem ko želi opozicija izglasovati vladi nezaupnico, pa so finančni trgi vladi izrekli svojevrstno zaupnico. Slovenija se je namreč prvič v svoji zgodovini zadolžila po negativni obrestni meri. To pomeni, da bomo vrnili manj denarja, kot smo si ga izposodili.
Upniki, ki so kupili slovenske obveznice, nam bodo torej plačali, ker hranimo njihov denar.
Razmere na finančnih trgih so tudi sicer ugodne, ampak ne gre spregledati, da je Sloveniji tudi v času največje gospodarske krize po drugi svetovni vojni uspelo ohraniti oziroma celo izboljšati boniteto. Zato nam upniki zaupajo in posodijo denar tudi pod pogoji, da vrnemo manj, kot si izposodimo.