Lovske pasti ujele motoriste
Uničujoči vpliv motornih vozil po vsej Sloveniji Policija nima prevoznih sredstev za gozdni pregon
IG • Od pojava koronaepidemije so (pre)številni znova odkrili naravo in v njej različne možnosti za preživljanje prostega časa. »Zdaj, ko je korona, je ogromno planincev in pohodnikov,« nam pove Štefan Gorenčič iz Lovske družine (LD) Tomišelj, kraj je blizu Iga pod Krimom. Številni hribi, ne le okoli Ljubljane, so od lanske pomladi zaradi lomastečih ljudi izgubili mir; in prav na vrh teh, ki kalijo spokoj narave, spadajo vozniki motornih pogonskih sredstev, ki jih ženejo dobesedno čez drn in strn.
Tarče hribi in gore Gorenčič je ob izteku lanskega leta v ižanskem mesečniku objavil serijo fotografij, ki so nastale v zadnjem obdobju na Krimu: »Lovci imamo krmišča, ki so opremljena z avtomatskimi krmilniki, na njih pa imamo dovoljene kamere oziroma fotopasti,« opisuje Gorenčič in še dodaja, da so krmišča označena z nalepko, da je objekt pod videonadzorom: »Kar velikokrat se zgodi, da kak motorist mimo pripelje, to je res.« Seveda se z motornimi vozili po naravi, kar je zakonsko prepovedano, ne prevažajo le motoristi: »Vozijo se tudi s štirikolesniki, terenci in pozimi z motornimi sanmi,« seznam kršiteljev podaljša Gorenčič. Krim je v nasprotju z nekaterimi drugimi hrib(čk)i manj obljuden: tako težko pride do konfliktov kot v drugih bližnjih krajih, kjer so se ljudje srečali in zapletli tako daleč, da so lani v hosto na prežo pošiljali celo medobčinske redarje. »Najbolj atraktivna območja so hkrati najbolj ranljiva,« pa opozarja Mateja Kocjan, ki je pri Zavodu RS za varstvo narave (ZVN) odgovorna za odnose z javnostmi. Pri slednjih imajo evidentirano kršenje prepovedi vožnje v naravnem okolju na območju celotne Slovenije, najbolj iz
Prav zdaj je čas počitka, v tem času je za nekatere vrste življenjskega pomena, da imajo mir.
postavljen je hribovski in gorski svet: »Pohorje, Karavanke, Golte, Smrekovec, Velika planina, Karavanke, Gorjanci, tudi manj znani hribi sredogorja. Vožnje za hobi in užitek v naravnem okolju so ena od tistih dejavnosti, ki za človekov obstoj niso nujne,« našteva Kocjanova, ki našteje uničujoče vplive motornih vozil: »Od uničevanja habitatov pa do hrupa, izpustov in sploh človeške prisotnosti tam, kjer lahko rastejo redke in ogrožene rastline, kjer so lahko ustaljene poti redkih živalskih vrst.« V zadnjih desetih mesecih, od pojava koronaepidemije, imajo živali tudi manj zimskega miru: »Prav zdaj je čas počitka, v tem času je za nekatere vrste življenjskega pomena, da imajo mir,« opozarja Kocjanova.
Policija ne more ukrepati
»Že hrup je moteč za živali, sploh v tem času jih prepodiš, če se pelješ gor z motornimi sanmi,« pravi Gorenčič, ki nato opiše, kam vse se lahko odpelje voznik v njihovem gozdu: »Motorista, ko gre gor, se najprej še sliši – potem pa je že lahko na Rakitni ali se pelje po cesti ali pa po drugi poti ali brezpotjih.« Tako so primeri, ko je policija pred nekaj leti na Celjskem prijela tri avstrijske motoriste, prej izjema kot pravilo. Ob tem policija nima prevoznih sredstev za gozdni pregon: »Policija ne more ukrepati. Lahko jim javimo, ampak oni morajo priti, motorist pa je lahko čez pet minut daleč proč,« razvoj opiše Gorenčič.
Na ZVN menijo, da bi za preprečitev vožnje morali izobraževati prodajalce in kupce tovrstnih motornih vozil »ter izvesti skupne akcije naravovarstvenih nadzornikov (ki jih je odločno premalo pri nas), policistov in inšpekcije,« navaja Kocjanova: »Verjamemo, da veliko ljudi tega ne počne iz objestnosti, ampak nevednosti.« Kazni za vožnjo v naravnem okolju so po mnenju ZVN absolutno prenizke: »Še posebno če jih primerjamo z nekaterimi aktualnimi kaznimi v času pandemije.« Gorenčič pa dodaja, da bi morda lahko naredili »rampo ali progo, da bi se motoristi imeli kje voziti«. Potem bi se v fotopast ob krmilnicah nemara ujel kakšen manj.
Pohorje, Karavanke, Golte, Smrekovec, Velika planina, Karavanke, Gorjanci, tudi manj znani hribi sredogorja so med najbolj izpostavljenimi.