Čaven nad Vipavsko dolino
Mimo rimskega stolpa, poznoantične trdnjave, na razgledni vrh Trnovskega gozda
everno od Vipavske doline se dvigne strmo pobočje Trnovskega gozda. Narava se kar naenkrat v temelju spremeni. Nič več prijazne doline, po kateri se razprostirajo polja in sadovnjaki. Na strmih pobočjih so orjaški podori kamenja, na sami planoti pa kamnit in razbrazdan, nerodoviten svet, poraščen z neskončnimi gozdovi.
SVipavska dolina je bila od nekdaj na prepihu: od burje ter od dejstva, da po njej teče najlažji prehod iz Panonske nižine v Italijo. Kot taka je bila tarča številnih osvajalcev.
V srednjem veku so bile to turške, avstrijske in benečanske vojske. V antičnem času pa so Rimljani zgradili celo vrsto trdnjav, ki so preprečevale vdor barbarov v osrčje cesarstva. Te so uporabili tudi domačini in v njih pred osvajalci poskušali zaščititi svoja življenja in premoženje.
Sredi doline je ljubka vasica Vrtovin. Res leži sredi vrtov. Sestavljena je iz več zaselkov, ki so postavljeni na zložnih pobočjih nad glavno prometnico, ki vodi proti Gorici. Nad vasjo pa se pobočja strmo dvignejo, iz njih zaštrlijo posamezni skalni roglji. Nad Vrtovinom leži manjši plato s cerkvico svetega Pavla. Njen primorski slog je nezgrešljiv: kamnita zgradba, pokrita s korci in samostojnim zvonikom na preslico.
Do platoja lahko pridemo iz vasi. Markirana pot nas pripelje še do prvovrstnega tehniškega spomenika. Plato, ki je še danes obdan z antičnim obzidjem, nima vodnega izvira in je brez njega oblegancem dvomljivo zavetje. Izvir leži pod samimi prepadnimi južnimi pobočji. Do njega je speljana vratolomna pot, izvir pa zavarovan z 11 metrov visokim stolpom, ki velja za najvišjo ohranjeno antično stavbo v Sloveniji. Stolp je zaščitil izvir in pot, po kateri so se lahko prebivalci platoja oskrbeli z vodo. Takoj za poznoantično naselbino se pobočja Trnovskega gozda strmo vzpnejo. Ta del se imenuje Čaven in njegov greben se vleče točno od zahoda proti vzhodu. Najvišji vrh grebena je Kucelj s 1237 metri. Ves čas je pred našimi očmi, a do njega je od trdnjavice še uro in pol hoda. Dvajset minut pod vrhom se dvignemo iz gozda in tega zamenjajo gorski pašniki. Le še nekaj truda je potrebnega, da se povzpnemo na sam vrh. Na njem nas pričakata kovinski križ in čudovit razgled. Po Vipavski dolini se vidi na Kras, prek njega pa do Istre in Jadranskega morja. Za hrbtom imamo širno planoto, za njo pa oddaljene Julijske Alpe in Dolomite.
V antičnem času so Rimljani zgradili celo vrsto trdnjav.