Umrl je princ Filip
Junija bi dopolnil sto let, česar si nikoli ni želel S kraljico Elizabeto II. sta bila poročena 73 let
VČERAJ je doma v dvorcu Windsor umrl princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete II. Žalostno novico so potrdili tudi iz Buckinghamske palače. »Njena visokost britanska kraljica Elizabeta II. z veliko žalostjo v srcu sporoča, da je umrl njen ljubljeni mož princ Filip, vojvoda Edinburški. Odšel je mirno danes zjutraj v dvorcu Windsor. Druga obvestila bodo objavljena naknadno. Kraljevi družini se pri žalovanju pridružujejo ljudje z vsega sveta,« se je glasilo uradno obvestilo. Filip se je pred komaj enim mesecem vrnil iz bolnišnice, kjer je preživel štiri tedne, največ v svojem življenju. Tja se je odpravil zaradi slabega počutja, pozneje je uspešno prestal operacijo na srcu in se vrnil h kraljici, s katero sta bila poročena 73 let. Kljub visoki starosti je bil čil, po obisku bolnišnice se je tudi bolje počutil, zato je novica o njegovi smrti pretresla ne samo člane njegove družine in Britance, ampak tudi ves svet.
Zaradi kraljice se je odrekel karieri
Princ Filip, vojvoda Edinburški, se je 10. junija 1921 rodil kot princ Filip grški in danski. Šestindvajset let pozneje se je v zgodovino zapisal kot mož najdlje vladajoče monarhinje na svetu, britanske kraljice Elizabete II., s katero imata štiri otroke. Ko je ta po očetovi smrti postala kraljica, se je težkega srca odrekel bleščeči vojaški karieri in se moral sprijazniti z življenjem v ženini senci. A imel je tudi svoje zadolžitve in bil pokrovitelj, predsednik ali pa član odbora prek 780 organizacij. Bil je ljubezen kraljičinega življenja in njena največja opora ter eden redkih, če ne kar edini, ki jo je znal sprostiti in nasmejati pred pomembnimi dogodki. Po več kot 70 letih služenja kraljici in domovini se je leta 2017 upokojil in se skorajda povsem umaknil iz javnosti.
Ljudje so ga imeli radi, predvsem zaradi tega, ker ni bil tipičen predstavnik britanske aristokracije, pregovorno znane kot hladne in zavrte. Nikdar ni imel težav z izražanjem svojega mnenja in pogosto je medije šokiral z neposrednostjo. Leta 1961 je med uradnim obiskom škotskega združenja žensk denimo dejal, da Britanke ne znajo kuhati, leta 2004 pa je pred slavnostno večerjo izgubil potrpljenje in zavpil: »Pustite že ta sedežni red in mi dajte večerjo.« Britancem se je v spomin vtisnila tudi izjava iz leta 1969, ko je spoznal takrat izjemno priljubljenega glasbenika Toma Jonesa. Povsem nenavdušen nad njegovim petjem ga je vprašal, če grgra kamenje, dan pozneje pa je dejal, da težko razume, kako lahko nekdo postane tako zelo priljubljen, ko pa poje tako grozljive pesmi. Nič bolj pa ni bil prizanesljiv, ko je beseda nanesla nanj. Ko se je bližal njegov 90. rojstni dan, je denimo na vprašanje, kako se počuti, odgovoril, da so deli njegovega telesa že začeli odpadati in da si niti približno ne želi, da bi dočakal sto let. A prišel je blizu, stotico bi dopolnil čez nekaj mesecev.
Zastave na pol droga Novice o njegovi smrti so se tu in tam pojavljale že zadnjih nekaj let, navsezadnje je imel, kot je za tako visoko starost povsem običajno, kar nekaj zdravstvenih težav. A do tega dne so se vse izkazale za neresnične. Kljub temu so protokol okrog tega, kaj se bo zgodilo potem, ko bo princ Filip izdihnil, izdelali že davno, naj zveni še tako nenavadno, pa je pri njem sodeloval sam princ. Po protokolu novico o smrti katerega od članov kraljeve družine iz Buckinghamske sporočijo nekaj ur po dogodku oziroma zjutraj, če je smrt nastopila ponoči. Nato nastopi obdobje žalovanja, ki traja do pogreba. Zastave se spustijo na pol droga, le tista, ki vihra nad Buckinghamsko palačo, vedno ostane dvignjena, saj predstavlja monarhijo, ki bo obstala ne glede na vse. Članice in člani parlamenta morajo v tem času na rokavu leve roke nositi črn trak, moški tudi črne kravate, veliko lokalnih trgovin pa se bo najverjetneje zaprlo. V črno se bodo zavili tudi vsi člani kraljeve družine, družabni dogodki bodo odpovedani. Kot kraljičin mož ima princ Filip pravico do državniškega pogreba, a že pred časom je dejal, da si tega ne želi in bi raje videl, da ga k večnemu počitku položijo zgolj z vojaškimi častmi in v družinskem krogu, pokopan pa da želi biti na posesti Frogmore, ne v kapeli sv. Jurija v Windsorju. Ali bo res tako, bo znano v prihodnjih dneh.
Ljudje so ga imeli radi, predvsem zaradi tega, ker ni bil tipičen predstavnik britanske aristokracije, pregovorno znane kot hladne in zavrte.