Gorenjci so Dolenjcem poslikali letalo
Odsluženega bombardierja, ki ga je kupil hotelir Franci Rifelj, je olepšal prijatelj Franc Guček z ekipo V njem bo otroška igralnica
V PETKOVEM večeru sredi novembra lani, ko je bila megla tako gosta, da bi jo lahko rezal, je z Gorenjske proti Dolenjski potoval poseben transport – jeklena ptica, dolga dobrih 35 metrov. Omislil si jo je Franci Rifelj, lastnik Hotela Dolenj’c, kamor je letalo prispelo nekaj pred 22. uro. Vsak konec je priložnost za nov začetek. Tako nekako je razmišljal Rifelj in razkril, zakaj je sploh pripeljal letalo na Dolenjsko: »Moji otroci in vnuk imajo ogromno idej. Hči je direktorica hotela, zato so bili veseli, da smo se odločili za to potezo.« V teh dneh pa je letalo, ki je lani še zadnjič v karieri priletelo iz Miamija na Letališče Jožeta Pučnika, začelo dobivati novo podobo, kar je bilo opaziti že z bližnje avtoceste. »Letalo dobiva pravljično podobo. Malce smo ga poslikali, da bo bolj atraktivno. Ciljev ne manjka, želimo si le, da bi se kmalu spet odprli hoteli in gostilne,« pojasnjuje Rifelj, ki je povabil prijatelja slikarja Franca Gučka - Gučija z Gorenjske, da mu z občutkom poriše letalo. »Gučka poznam prek konjske linije, slikal je že naše konje, za nameček pa je na Dolenjskem zelo poznan, saj je poslikal več kot 200 zidanic,« Rifelj pohvali 69-letnika iz Preddvora, ki nato prevzame besedo: »Pome je prišel Franci in rekel, daj barvice v cekar in greva. Prvi dan sem delal sam, pa mi je bilo hitro jasno, da potrebujem pomoč. Zbral sem člane našega Likovnega društva Preddvorski samorastniki, sicer bi vse skupaj predolgo trajalo.«
Ekipa, zbrana okoli Gučija, je pljunila v roke in se prejšnji teden lotila dela, vsak čas bodo postavili piko na i. »Naročili so mi, naj naredimo nekaj pravljičnega. To smo naredili. Na tisto stran, ki kaže proti avtocesti, smo naslikali tudi Mikija Miško, na drugi strani pa sem dodal še enega Dolenjca, ki trga v vinogradu. Sicer pa sem tak, da naredim, kar mi naročijo,« pove Gučko. »Poprej sem slikal na platna in stene,
na letalo še nikoli! Ni bilo ravno enostavno, ker je bilo na trupu veliko nalepk in napisov, dodali so tudi lak. A nam je z akrilnimi barvami uspelo rešiti tudi to, za konec smo še vse polakirali,« nadaljuje Franc Guček, ki rad zgodaj začne delo, okoli poldneva pa malce počiva. »Tudi Leonardo da Vinci je bil te sorte človek, vsako uro je 15 minut počival,« smeje pripomni in naprej deli navodila ekipi, meša barve in se pomenkuje z lastnikom Francijem. Ob pogledu na letalo je jasno, da jim je uspelo. Dolenjsko-gorenjska naveza deluje. V prihodnje bodo preuredili tudi notranjost plovila, ki bo namenjeno otrokom za igralni kotiček. V teh dneh ga bodo tudi dvignili, trup bo dobre tri metre nad tlemi.