Pozeba udarila tudi po cvičku
Ne le korona in težave s prodajo, zdaj vinogradnike tepe še narava Cvičkove sorte vinske trte ponekod prizadete 100-odstotno
• Vinogradniki so lahko letošnjo pomlad, ki nas je razvajala s toplimi dnevi, res zgodaj zavihali rokave, trte so večinoma že zdavnaj porezane in privezane. Le čakali so prvo brstenje. Po trsju so se že začeli pretakati sokovi, trte so začele odganjati. A prejšnji teden so vse presenetile ekstremno nizke temperature, ki so vztrajale kar tri noči. Takoj je bilo jasno, da bo škoda na sadnem drevju, vrtninah in v vinogradih ogromna. In zdaj so posledice iz dneva v dan bolj vidne. Vinogradi v Globočicah nad Kostanjevico na Krki, ki obdajajo domačijo družine Jelenič, so vzorno urejeni, a bolj natančen pogled trt kaže res žalostno sliko. »Niso pomrznili le brsti. Temperature so bile tako nizke, da se bojim, da je prizadet tudi les trte, po katerem so se že pretakali sokovi. Le kakšno stopinjo pod ničlo bi trta še prenesla, tako ekstremnega mraza pa ne. Celo očesa, ki še niso odgnala, so zdaj črna. Temperature so bile res nizke, in to tri noči, temperatura –7 stopinj je vztrajala kar 10 ur, tako da je pomrznilo vse,« je razočarano pokazal posledice nedavne pozebe
Marjan Jelenič, ki je vinogradništvo prevzel od očeta Iva pred tremi desetletji.
Vinogradništvo je njihov kruh
Takrat so imeli kakšnih 20.000 trt, zdaj jih imajo 78.000, zasajenih na 13,8 hektarja površin. »Od tega živimo. A zdaj so le stroški, prihodkov pa nobenih. Že drugo sezono nas tepe korona, zdaj pa še pozeba. Vino namreč prodajamo izključno v gostilne, a te so zaprte, tako da prihodkov ni,« stanje opiše Marjan in se ozre v preteklost vinogradništva svoje družine. »Lege za vinograde so se definirale skozi stoletja in tu, na 320 metrih nadmorske višine, so res izjemne. Predniki so že vedeli, kje posaditi trto. V moji družini so se od nekdaj ukvarjali z vinogradništvom, a nikoli prej vinograd ni pomenil osnovne dejavnosti za preživetje, tako kot zdaj. Je pa moj sin Jakob že osma generacija, ki se tu ukvarja z vinogradništvom,« pove eden največjih slovenskih vinogradnikov. V njihovih kleteh cviček predstavlja 90 odstotkov pridelka.
A iz kleti Vinarstva Jelenič prihajajo tudi druga vrhunska sortna vina, na primer rumeni plavec pa chardonnay, modra frankinja. Njihov chardonnay 2015 je na 22. slovenskem festivalu vin v Ljubljani pred letom in pol osvojil prvo mesto med belimi mirnimi vini in prejel naziv najdražjega slovenskega vina. A za zdaj so Marjanova prva skrb trte, ki jih je pozeba tako neusmiljeno prizadela, upa pa, da bo vlada tudi za vinogradnike našla kakšno pomoč. Pa bi tudi v vinogradih prišel v poštev oroševalni sistem proti pozebi, ki ga že uporabljajo v sadovnjakih? »Biti moramo realni, to bi bila prevelika naložba glede na ceno vina. Cviček je na primer mogoče kupiti že za dober evro, kar niti osnovnih stroškov ne pokrije, hektarski pridelek v vinogradih pa je veliko manjši kot v sadovnjakih.«
Upajo na vsaj kak grozd
Tudi v vinogradih Jarkovičevih v Gadovi peči so posledice podobne – pomrznilo je vse. »Naši vinogradi so na zelo sončnih legah in zaradi visokih temperatur so trte zgodaj začele brsteti. Tudi pri nas je vprašanje, kako je pozebo prenesel les trte, to se bo videlo čez dva ali tri tedne. Upamo, da bodo odgnale in da lahko pričakujemo vsaj kak grozd,« je dejal Robert
Jarkovič, ki je bil kralj cvička v letih 2013 in 2019. »V vinogradništvu doslej res nismo bili vajeni, da bi pozeba prizadela celo brste, ki še niso vzbrsteli, tudi ti so namreč zdaj suhi. Trta ima sposobnost, da tudi naknadno požene, zato lahko pričakujemo nekaj malega pridelka, odgnale bodo tudi jalovke iz starega lesa. A potreben je čas, da bomo videli, kako si bodo trte opomogle. Ko bo vzbrstela, ji je treba pomagati s kemičnimi pripravki, saj je bila ta pozeba hud šok zanjo,« opozarja Damijan Vrtin, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Dolenjski vinogradniki so se že lani ukvarjali s posledicami pozebe. »Vinograde je pozeba prizadela okoli 22. aprila in vinogradniki so že lani težko obdržali trto ter jo pripravili za letošnje leto. No, letos se je pozeba ponovila, a je precej hujša, trajala je kar tri dni in posledice na trsju bodo lahko dolgoročne. Kaj lahko se zgodi, da bodo tisti, ki so sadili mlade trte, morali saditi na novo,« opozarja Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske. In ko ga pobaramo, kako kaže letošnjemu 49. tednu cvička, največjemu dolenjskemu prazniku torej, le zavzdihne, saj je situacija zaradi korone sila nepredvidljiva. Če se bo stanje izboljšalo, bo v juniju v sklopu Trebanjskega koša, sicer pa, kot lani, v okrnjenem obsegu v Velikem Gabru, kjer bodo le podelili priznanja ter razglasili kralja cvička, cvičkovo princeso in ambasadorja cvička.
Oroševalni sistem bi bil prevelika naložba glede na ceno vina.