Rakitna je turistični kraj, kamor poleti zahajajo tudi številne družine.
organom in jih pozval, naj ukrepajo, je samo odkimal, češ da jim ni kaj dosti mar, ne za pse ne zanje.
Lažje upleni psa kot srno
Ker je Rakitna znan turistični in zdraviliški kraj, kamor zahajajo številne družine z majhnimi otroki in psi, bi bilo bolje, da kmetje in sprehajalci v bližini gozdov ne spuščajo psov in tudi ne dovolijo, da bi naokoli tekali brez nadzora. Izjemno drzni volk je bržčas ugotovil, da je veliko lažje ujeti in pokončati psa kot pa denimo preganjati veliko spretnejšo in hitrejšo srno.
Nekaj povsem novega to ni, se strinja tudi starešina lovske družine Marjan Šivic. »Bilo je leta 1958, ko so volkovi prišli v vas ...« Trenutne razmere ga ne presenečajo: »Žival hoče pač jesti. Za nameček je volkov tudi čisto preveč. Rekel bi, da bi bilo treba, če bi želeli, da je stanje vzdržno, zmanjšati njihovo število za približno 30 odstotkov.« Po njegovem naj bi jih bilo v naših gozdovih trenutno nekaj sto. Zato se je dotaknil tudi tistih ljubiteljev živali, ki živijo daleč stran od realnega dogajanja: »Nekateri nam iz blokovskih naselij kar naprej žugajo in pridigajo, kako bi morali živeti in delovati. A nekaj drži kot pribito: človek je že od nekdaj na vrhu piramide, in če bomo pametno gospodarili, ne bo težav.«
Ker je volk po naši zakonodaji zaščitena prostoživeča žival, ki jo smejo lovci ustreliti le v izjemno redkih primerih povzročanja velike gospodarske škode pri živinorejcih, in torej nima statusa lovne divjadi, bodo v Lovski družini Rakitna še bolj pozorni. Če bi se napadi še ponavljali, bo moralo najbrž o nadaljnjih ukrepih odločiti tudi pristojno ministrstvo.
LOVRO KASTELIC, JANEZ PETKOVŠEK