V 12 dneh okronala Slovenijo
Boris Strmšek in Žiga Kastelic prva v enem kosu zmogla pot Krona Slovenije Na 300-kilometrski trasi namerila tudi kar 23.000 višinskih metrov vzpona
LJUBLJANA • Obdobje koronavirusa je Sloveniji dalo tudi marsikaj lepega. Tako si je alpinist Viki Grošelj lani po koncu karantene izpolnil rojstnodnevno željo in v več etapah prehodil kar 300 kilometrov dolgo pot od doma v Guncljah na Triglav in nato čez Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe nazaj domov. Pot je poimenoval Krona Slovenije in o njej napisal tudi istoimenski knjižni vodnik. Slabo leto pozneje pa sta jo kot prva v celoti in v enem kosu prehodila Boris
Strmšek in Žiga Kastelic in pri tem namerila kar 23.000 višinskih metrov vzpona. Da sta okronala Slovenijo, sta potrebovala 12 dni. Pri tem sta prečila 33 vrhov in osvojila vse tri najvišje vrhove naših najvišjih gorstev – Triglav, Stol in Grintovec. Prečila sta okoli 15 rek, rečic in jezer, v marsikaterem tolmunčku sta se tudi okopala. Trikrat sta prespala v planinskih kočah, večinoma pa v šotoru, na dan sta povprečno prehodila po 25 km. Najdaljša etapa je bila zadnja, iz Kamniške Bistrice v Gunclje, ki je bila dolga 41 km, največ težav pa sta imela zaradi ogromnih količin podrtega drevja čez nekatere poti.
»V bistvu se nisva nič pripravljala. Nekje sem slišal za to pot in se po knjigo odpravil kar k Vikiju Grošlju. Med klepetom z njim sem se odločil, da grem na pot. Tri dni pred odhodom se je Žiga odločil, da se mi bo pridružil. Nisva veliko razmišljala, ampak sva kar spakirala in šla. Posamezne etape sva naštudirala sproti, zvečer pred spanjem. Nisva se obremenjevala s tem, da morava pot končati, niti si nisva postavila nekega časovnega okvira. Vse sva prepustila naključju in brez težav in kakšne posebne drame izpeljala do konca. Bilo je zares super. Ob tem, da sva se namatrala, sva se tudi zabavala,« je zadovoljen Boris Strmšek, v Ljubljani živeči Mariborčan, med prijatelji znan tudi kot Strmina. Je namreč alpinist, inštruktor alpinizma, mednarodni planinski vodnik (UIMLA), poklicno pa organizira gorske ture in izobraževanja.
Brez krize
Čeprav je zelo dolga in naporna, je pot Krona Slovenije izjemno dobra priložnost za odklop in sprostitev. Poteka namreč po najlepših kotičkih slovenskih gora in dolin pod njimi. »Zakaj na takšno pot? Za naju je bil to velik odklop. Med hojo pozabiš na vse drugo, pomembno je le, da si tam, da se ubadaš s tem, kje boš hodil. Meni osebno je zelo blizu ta način doživljanja gora, ki je nasproten instantnemu gorništvu, ki je zdaj tako priljubljeno. Tu ni tega, da bi moral navsezgodaj vstati in se z avtom zapeljati čim višje, ampak uživaš ves dan na poti in nato prespiš pod zvezdami. Poleg tega te takšna pot nauči vztrajnosti
Pot Krona Slovenije poteka po najlepših kotičkih naših gora in dolin.
in je tudi preizkus, da to zmoreš. Odvisen si samo od sebe in prav nič drugega ne potrebuješ. To se mi zdi najbolj pravo in pristno gorništvo,« razloži Boris. Seveda sta bila oba navdušena tudi nad vsem, kar sta doživela na poti. Srečevala sta kozoroge, lisice, zajce in tudi strupene kače pa vse polno ljudi, od planincev do domačinov, ki so jima radi postregli z jedačo in pijačo, ko sta povprašala za pot. »Ne samo hribov, na tej poti sva videla ogromno znamenitosti in srečala ogromno prijaznih domačinov. Ko so videli najina velika nahrbtnika, so naju spraševali, kam greva, in nama postregli s hrano in pijačo, pa še prav lepo smo se pogovarjali,« Boris ne skriva navdušenja. Pohodniki po navadi tretji dan doživijo krizo, a Boris in Žiga je nista imela. Ne tretji in ne naslednje dneve. Morda sta bili najbolj podobni krizi prebijanje in plezanje čez podrta drevesa iz Bohinja skozi dolino Voje proti Triglavu. »To je bilo res naporno, pa še vročina naju je zelo zdelala. Pozno zvečer sva stala na vrhu in občudovala lučke v dolini,« pripoveduje Boris.
Kot je že Viki Grošelj zapisal v svojem vodniku po Kroni Slovenije, je za pot potrebnih od deset do 15 dni hoje. Boris in Žiga sta jo zmogla v 12, a čeprav sta oba v dobri formi, priporočata, da si bodoči naskakovalci raje vzamejo še kakšen dan več.