Pomagal Krisu, rešil dom in osrečil šolarje
V ljubljanskem domu starostniki neumorno gonijo pedale Na zadnjem maratonu Franja prevozili več kot 170 kilometrov
LJUBLJANA • Ob spremljanju francoske pentlje, te največje kolesarske dirke na svetu, v kateri imajo glavno besedo prav slovenski kolesarji, smo se spomnili tudi besed novega državnega prvaka Mateja Mohoriča, ta je na otvoritveni slovesnosti v bretonskem Brestu dejal: »Zavedamo se vloge, da mogoče koga navdihnemo in prepričamo, da začne živeti bolj zdravo, da se mogoče kdo začne ukvarjati tudi s kolesarstvom …« Pravzaprav so s športnim poslanstvom že zdavnaj prepričali izkušene prebivalce Doma starejših občanov Fužine. Ti so že peto leto zapored dokazali, da leta in številne težave, ki prihajajo s starostjo, niso prav nobena ovira, pravzaprav je treba imeti le voljo, pogum in vztrajnost. S kolesarjenjem so, zavedajoč se, da je njihovo dobro počutje odvisno prav od gibanja, celo že kar malo zasvojeni. Ne nazadnje je v času maratona Franja pri njih potekal zdaj že tradicionalni seniorski maraton, zadnjič se je na 156 kilometrov dolgo pot podalo 70 kolesark in kolesarjev, in če je bila njihova povprečna starost 86 let, je bil najstarejši med njimi star kar 102 leti!
Stoletnik in ljubitelj starodobnikov
Gre za Staneta Andolška, ki je obenem najstarejši prebivalec DSO Fužine. Čeprav slabše sliši, je še vedno čisto pri pravi. »Sem kar pri zdravju,« nam je odločno izdal ljubitelj narodno-zabavnih viž
Franceta Miheliča, slednji mu je na njegovi stoletnici ne nazadnje tudi zaigral. »Kadim ne, kakšen kozarček pa že še spijem …« Po rodu iz Velikih Poljan, v ribniški občini je to, se je že v mladosti ogromno navozil na biciklu. Upokojeni računovodja, ki je dolga leta deloval v ljubljanskem UKC, še prej pa v podjetju za urejanje stavbnih zemljišč, pa za Rogliča in Pogačarja vendarle še ni slišal. Pa čeprav, kot pravi, še vedno precej bere, časopis je domala vsak dan pred njim. Pa tudi televizijo in vsakodnevna poročila rad pogleda.
»Jaz pa nisem nikoli prav rad bral,« je vskočil in priznal
Albin Šturm, 87-letni stanovalec, ki ga je pred nekaj leti kap. Tako kot drugi stanovalci tudi Ljubljančan s Trnovega ni kar nekdo: ne le da je bil strasten zbiralec in voznik starodobnih motorjev, da je bil inštruktor bodočih motoristov, izučeni kovinostrugar je maraton Franja prevozil kar 16-krat! Ne nazadnje je bil pred 40 leti na startu njene prve izvedbe. Ko se je začelo še v Vikrčah. Albin se kratkočasi predvsem z gledanjem športnih programov ter, jasno, poganjanjem sobnega kolesa.
Izvedeli smo, da bi najraje vsak dan sedla na sobno kolo. Kolesarjenje je tako ali tako ena najbolj priljubljenih gibalnih dejavnosti med stanovalci DSO Fužine. Navada je, da se že takoj po zajtrku »zapodijo« do njih. Eni zaradi rehabilitacije, drugi zaradi vzdrževanja fizičnih sposobnosti. »Ker pa imamo samo pet koles, se znajo zanetiti čisto pravi prepiri, kdo bo prvi na vrsti,« se je v tistem nasmehnil Matija Puškarič, delovni terapevt, ki si je s sodelavko Moniko Vrhovnik Hribar in drugimi somišljeniki izmislil zdaj že tradicionalni maraton. »In ko je prišla na vrsto že spet kolesarska Franja, se je porodila ideja, zakaj pa je ne bi tudi mi imeli,« se je spominjal. »Vsi so bili takoj za in nastalo je tekmovanje, kjer je skoraj kot
leti šteje najstarejši.
» Ker imamo samo pet koles, se znajo zanetiti čisto pravi prepiri, kdo bo prvi na vrsti.
na pravi Franji.« Razlika je le v tem, da se ta dogaja na sobnih kolesih, sicer pa prevozijo prav enako število kilometrov, imajo starterja, enotna oblačila, sicer pa se šteje tisti rezultat, ki ga starostniki prevozijo v desetih minutah. Ko so zadnjič na koncu vse sešteli, so ugotovili, da so prevozili še več, in sicer kar nekaj čez