Cepljenje za mirno jesen
Projekcije za koronavirusno bolezen v prihodnjih mesecih Več cepljenih, manj verjetnosti za širjenje
LJUBLJANA • Nihče ne more natančno napovedati, kako se bo širil koronavirus. A mnogi že s strahom pogledujejo v jesen, posebno strokovnjaki opozarjajo, da se zna ponoviti črni scenarij, ki smo ga doživeli letos in lani, če se število cepljenih ne premakne z mrtve točke. Nova realnost je očitno tesno povezana s koronavirusom. Ta zna še naprej krojiti naša življenja in nas omejevati na vseh področjih. Strokovnjaki izpostavljajo še različico delta, ki se vse bolj širi, Evropska agencija za zdravila pa je pred dnevi sporočila, da naj bi bili dvakrat cepljeni pred njo zaščiteni.
Matematika v zdravstvu
Natančno nikakor ni moč napovedati, kaj se bo zgodilo, obstajajo pa projekcije oziroma morebitni scenariji. S tem se ukvarja Janez Žibert na zdravstveni fakulteti v
Ljubljani. Kot si pravi na twitterju, je uporabni matematik v zdravstvu. In prav na osnovi novih različic virusa ter gibanja cepljenja prebivalstva je izračunal morebitne scenarije.
Podrobnosti z grafi si lahko ogledate na naši spletni strani www. slovenskenovice.si.
Res se nam lahko zgodi močan val, če bo cepljenih premalo.
Njegovi modeli napovedujejo potek koronavirusne bolezni v jeseni, a prej kot napovedi, kot zatrdi, so to simulacije, ki jih je treba interpretirati ob določenih predpostavkah. »Model ima veliko odprtih parametrov in predpostavk, ki jih ne moremo v celoti natančno oceniti, zato je treba te rezultate in projekcije interpretirati bolj kot relativne primerjave, ne pa absolutne številke.« Njegov model upošteva dinamiko epidemije po starostnih skupinah. »Tako lahko bolj natančno modeliramo dogajanje po starostnih skupinah. Delež precepljenosti po starostnih skupinah je upoštevan do konca maja 2021, v nadaljevanju so projekcije, kako se lahko ti deleži spreminjajo. Treba se je zavedati, da s cepljenjem dosežemo dvoje: preprečujemo težji potek bolezni in preprečujemo širjenje bolezni. Pri starejših starostnih skupinah je to še najbolj pomembno, zato je treba doseči čim višjo precepljenost teh skupin in zmanjšati morebitni pritisk na zdravstveni sistem.« Ob najslabšem mogočem scenariju (45-odstotna precepljenost) ob vrhu jesenskega vala 2021 znaša sedemdnevno povprečje 2779, kar pomeni približno 400 okuženih vsak dan. Če bi bilo cepljenih 50 odstotkov, bi bilo okuženih v sedmih dneh v najslabšem primeru 1494 ali okoli 213 na dan. Le pet odstotnih točk več cepljenih pomeni veliko spremembo v številu okužb. Če bi precepljenost dosegla 75 odstotkov, bi statistično govorili le o okoli treh okužbah na dan. »Zelo pomembna predpostavka je, kako se bo razvijala epidemija delta različice. Znano je, da je njena virulentnost mnogo večja, kar pomeni približno dvakrat večje reprodukcijsko število v primerjavi z različicami do zdaj. To dosežemo v enem mesecu po izbruhu te različice. Če bi to dosegli prej, bi bil delež okuženih na dan lahko večji, če pozneje, pa manjši. Predvideno je, da se po nekem času širjenja uvede tudi nefarmakološke ukrepe, ki znižujejo reprodukcijsko število. Če je reprodukcijsko število še višje, potem tudi 75 odstotkov ne bo dovolj.« Graf ob 45-odstotni precepljenosti kaže 1418 hospitaliziranih ob vrhu vala jeseni 2021. To je pravzaprav več, kot jih je bilo ob najslabšem dnevu v jesenskem valu 2020. »To je izračunano, če se bo epidemija odvijala po predpostavkah, kot jih model predvideva. Res se nam lahko zgodi močan val, če bo cepljenih premalo in ne bomo sprejemali preostalih nefarmakoloških ukrepov dovolj hitro. Vseeno upam, da se to ne bo zgodilo.«