Ko jih primanjkuje, je telo šibko
Elektroliti pomagajo uravnavati živčni sistem in delovanje mišic, odgovorni so za hidracijo telesa; v telo jih vnašamo s hrano in tudi tekočinami
Elektroliti imajo veliko nalog, med drugim so odgovorni za hidracijo telesa in uravnavanje kislosti in bazičnosti (pH), za uravnavanje krvnega tlaka, vplivajo na delovanje mišic in živčevja (prenos živčnih impulzov). Vključeni so tudi v kemične reakcije, ki potekajo v telesu, in so gradniki tkiv.
V telo jih dobimo s soljo, hrano in pijačo. Najpomembnejši so natrij, kalij, magnezij in kalcij ter še klor, fosfat, bikarbonat in sulfat. Naše telo koncentracijo elektrolitov uspešno uravnava prek številnih mehanizmov, kot so žeja, uriniranje in dihanje. Neravnovesje elektrolitov v telesu zelo hitro in nazorno občutijo športniki oziroma tisti, ki se močno znojijo, pa tudi bolniki, ki imajo drisko ali bruhajo, pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič: »Ko jih primanjkuje, je telo šibko, pojavijo se krči v mišicah, vrtoglavica, neenakomeren srčni utrip, zmedenost, pri pomanjkanju kalcija in vitamina D še osteoporoza.«
Več ga potrebujejo športniki
Magnezij je nujno potreben za več procesov v našem telesu; sodeluje pri sintezi beljakovin, pri delovanju mišic in živčevja, pri uravnavanju krvnega tlaka in sladkorja, pomaga pri prebavi in pomirja. Najdemo ga v listnati zelenjavi, mesu, ribah, oreščkih in temni čokoladi. Če se prehranjujemo raznoliko, ga ni treba dodajati, je pa znano, da več magnezija potrebujejo športniki, pravi sogovornica. »Zato jim svetujemo, da ga ob športnih aktivnostih dodajajo v obliki prehranskih dopolnil, vsaj 300 mg na dan.«
Med pomembnejše minerale spada natrij. Vpleten je v vse procese in pomembno uravnava kislinsko-bazično ravnovesje ter količino tekočine v telesu. Ta mineral v telo dobimo s kuhinjsko soljo. Za normalno delovanje organizma potrebujemo 5 gramov soli, to je ena čajna žlička. A dejstvo je, pravi Potočnik Benčičeva, da soli vsi zaužijemo preveč. Dobimo jo s procesirano hrano, ki poleg soli vsebuje še nezdrave maščobe, zato je treba paziti, da hrane ne dosoljujemo.
Za kosti in srce
Kot preostalih mineralov tudi kalija v telo vnesemo dovolj s hrano in ga ni treba dodajati, pravi sogovornica. »Ker kalij vpliva na srčni ritem, ledvice in metabolizem, bi bilo njegovo dodajanje prav zaradi vpliva na srce lahko nevarno, a dodajanje je nujno, kadar kdo jemlje določena zdravila za odvajanje vode. O tem odloča zdravnik, ki dodatno jemanje kalija tudi predpiše in ga nadzoruje.« Živila, ki vsebujejo veliko kalija, so krompir, banane, avokado, špinača, gobe in oreščki. Znano je, da se ljudem, ki bruhajo ali imajo drisko, vedno priporoča dodatno uživanje banan.
Tudi kalcij sodeluje pri mnogo pomembnih procesih v organizmu; je najpomembnejši gradnik kosti in zob, potreben je tudi za normalno krčenje in sproščanje prečnoprogastih in gladkih mišic, njegovo pomembno vlogo opiše specialistka farmacije. »Kalcij aktivira pomembne encime ter sodeluje pri uravnavanju prepustnosti celičnih membran in prevajanju živčnih impulzov in v procesu strjevanja krvi, vpliva na normalni ritem srca ter ne nazadnje na zdrave lase in nohte.« Pomanjkanje kalcija se pri otrocih kaže kot rahitis, pri odraslih pa kot osteoporoza. V določenih obdobjih je dodajanje kalcija smiselno, predvsem pa moramo vedeti, da na njegovo absorpcijo vpliva vitamin D, zato je smiselno, da poskrbimo tudi za dovolj tega pomembnega vitamina v telesu, sklene mag. Darja Potočnik Benčič.